Organska hranila za konopljo: Kompostiranje

• 1. Kaj je kompostiranje?
• 2. Zakaj kompostirati?
• 3. Prednosti kompostiranja
• 3. a. Dobro za okolje
• 3. b. Reciklira odpadke
• 3. c. Izboljša zemljo
• 3. d. Doda koristne mikroorganizme v zemljo
• 4. Osnove
• 4. a. Kompostnik
• 4. b. Organska snov
• 4. c. Nega
• 4. d. Potrpežljivost
• 4. e. Vzdrževanje kompostnega kupa
• 4. f. Pogoste napake pri kompostiranju
• 5. Kaj lahko kompostiram?
• 5. a. Česa ne kompostirati?
• 6. Kako uporabiti kompost?
• 7. Topdressing konopljinih rastlin z domačim kompostom
• 8. Zaključek

Kompostiranje je organska metoda zagotavljanja hranil zemlji, kar ne le pripomore k boljšemu okusu cvetov, temveč tudi zmanjšuje odpadke – torej korist za vse. Številni sodobni gojitelji so vajeni enake rutine: posejejo feminized seeds v zemljo in nato rastline hranijo s tekočimi hranili po natančnem urniku. Čeprav ta metoda deluje odlično in daje dosledne rezultate, se v celoti osredotoča na zdravje rastlin in pogosto zanemarja kakovost zemlje. Za tiste, ki gojijo v zaprtih prostorih v loncih in pri vsakem ciklu zamenjajo substrat, to niti ni tako pomembno.

Vendar pa lahko z izkoriščanjem moči žive zemlje gojitelji prenehajo vsakič metati zemljo stran in kupovati novo, ko želijo več pridelka. Skrb za zdravje zemlje ima ključno vlogo še posebej zunaj, ko gojimo v dvignjenih gredah ali neposredno v tleh. Če se osredotočite na to, s čim hranite zemljo in mikroorganizme v njej, vam ni treba natančno odmerjati vseh hranil za rastline – mikrobi v zemlji bodo opravili to nalogo namesto vas. Ko gre za ustvarjanje zdrave in z mikrobi ter hranili bogate zemlje, je kompost kralj! To črno zlato vsebuje vrsto ključnih sestavin, ki lahko tudi slabi zemlji zagotovijo obilno rodovitnost.

1. Kaj je kompostiranje?

Kompostiranje je proces, ki ostanke hrane spremeni v s hranili bogato zemljo, saj mikroorganizmi razgradijo odpadke in rastlinam omogočijo absorpcijo hranil. Pri procesu kompostiranja so ključni bakterije, vlaga in kisik – s primerno organsko snovjo ustvarite idealno okolje, v katerem bakterije razgradijo organski material, pri tem pa nastaja toplota.

Toplota pospeši aktivacijo mikroorganizmov¹ in začetek razpadanja organskih snovi, kisik in vlaga pa še pospešita razgradnjo. Tak način ponovne uporabe odpadne hrane ni omejen le na konopljo – kompostiranje že mnoga leta uporabljajo pridelovalci poljščin, ki želijo zmanjšati odpadke, pri tem pa tudi privarčujejo ali obogatijo zemljo. Ko se enkrat lotite kompostiranja, boste odkrili zelo kompleksen znanstveni svet. Obstaja veliko načinov za kompostiranje ostankov hrane in vrtnih odpadkov. Vroče kompostiranje močno pospeši celoten proces, a zahteva več nadzora in pravo razmerje ključnih sestavin.

Hladno kompostiranje traja bistveno dlje, a nudi bolj pasiven pristop brez pogostih pregledov. Če poenostavimo: vse, kar dodate v kompost, je hrana za mikroorganizme. Organizmi v kompostu pravzaprav 'pojejo' te sestavine. Sčasoma razgradijo velike molekule iz olupkov banan, koncev korenja in lesenih sekancev v drobne molekule, ki izgledajo kot bogata črna snov – humus. Takrat je izdelek končan in ga lahko uporabite neposredno na vrtne grede ali pripravite izvlečke za zalivanje zemlje ali škropljenje po listih. Kompost vsebuje rastlinska hranila in koristne mikroorganizme, ki lahko pomagajo pri boju proti boleznim.

2. Zakaj kompostirati?

Kompostiranje je poceni in enostaven način priprave zemlje, če ga opravite pravilno, dobite živ ekosistem, ki vsebuje vse makro in mikrohranila (in še več), kot jih ponuja organsko gnojilo iz trgovine. Kompostiranje izboljša teksturo zemlje in deluje kot vir hranil s počasnim sproščanjem, ki – za razliko od sintetičnih hranil – ne bo ožgalo rastlin. Tako svoje rastline hranite z vrhunskimi hranili in hkrati zmanjšujete količino odpadkov, ki končajo na odlagališčih.

3. Prednosti kompostiranja 

Dobro za okolje

Ker uporabljate naravno alternativo sintetičnim hranilom, pripomorete k manjšanju vsebnosti kemikalij v zemlji in, čeprav se morda zdi nepomembno, na dolgi rok naredite razliko.

Kompostiranje omogoča zemlji zadrževanje ogljikovega dioksida, kar zmanjšuje emisije plinov, obnavlja izčrpane talne zaloge in zmanjšuje erozijo.

Reciklira odpadke

Kompostiranje lahko zmanjša količino vaših odpadkov tudi do 30 %. To pomeni veliko, saj ostanki iz kuhinje na odlagališču nimajo pogojev za razpad in začnejo proizvajati metan, ki je škodljiv za ljudi.

Izboljša zemljo

Kompostiranje ne koristi le zdravju rastlin. Lahko popolnoma spremeni tudi najbolj izčrpano prst. Kompost vsebuje obilico hranil in zemlji pomaga zadržati le-ta. Tako kot glineni delec ima tudi kompost negativni električni naboj, zato lahko veže pozitivno nabite ione, kot so amonij, kalcij in magnezij. Kompost poveča tudi zračnost, drenažo in splošno strukturo tal. 

Doda koristne mikroorganizme v zemljo

Mikroorganizmi pomagajo zrahljati zemljo, razgrajujejo hranila tako, da so bolj dostopna rastlinam in lahko preprečijo rastlinske bolezni.

4. Osnove

Za začetek potrebujete zelo malo – osnovna oprema je kompostnik in ostanki, s katerimi začnete proces. Potrebujete pa še nekaj, česar ni mogoče kupiti: potrpežljivost in dobro nego mikroorganizmov.

Kompostnik

Za kompostiranje ne potrebujete veliko, najprej premislite, kje boste to počeli. Kompostiranje je možno notri v plastičnem zabojniku, leseni škatli ali »kubi« iz opek ali zunaj na plastični ponjavi ali neposredno na zemlji. 

Mesto za kompost ni zahteven projekt in ga lahko postavite sami – ni treba biti dovršeno, dokler je zaboj pokrit, da zadrži vlago, bo zadoščalo.

Organska snov

Kompost je sestavljen iz razpadajoče organske snovi¹, ki rastlinam omogoča dostop do hranil, zato je organska snov osnovni pogoj, da vse skupaj deluje. Izbirate lahko med različno sadje in zelenjavo, v grobem pa je organska snov dveh vrst: 'zelena' in 'rjava'.

Za uspeh mikroorganizmov je uravnoteženo razmerje med obema nujno, posebne vrste sadja niso boljše ali slabše. Za vzgojo konoplje dodajte ostanke, bogate z dušikom, fosforjem in kalijem (to so makrohranila), ki jih najdete v:

• Dušik: solata, špinača, rukola;

• Fosfor: jajčne lupine, gnoj;

• Kalij: banane, kumare, zelje.

Zapomnite si, da organska snov privlači muhe in ščurke, ki lahko odložijo jajca v vaš kompostnik, zato je najbolje, da imate pokrov ali mrežo proti komarjem na vrhu.

Nega

V kompostu so živi mikroorganizmi, zato morate poskrbeti, da so res živi.

Vsakih 1–2 tedna preverite, ali je kompost dovolj vlažen – preveč vode lahko mikroorganizme ubije, premalo vlage pa upočasni razgradnjo, zato po potrebi rahlo zalijte.

Kompostnik ne potrebuje veliko sonca – naj bo v senci in naj ima ustrezno drenažo, saj se lahko pri razgradnji tvori tekočina, ki lahko utopi mikroorganizme.

Če želite postopek še dodatno pohitriti, lahko uporabite vermikompostiranje, kjer deževniki pojedo ostanke hrane in ustvarijo humus (t.i. iztrebki deževnikov).

Potrpežljivost

Od vsega je to najtežji del. Kompostiranje zahteva čas – kompost ne bo pripravljen čez noč, za razgradnjo potrebujete vsaj 1 mesec, zato bodite potrpežljivi – daljše kot je obdobje, močnejši bo kompost, zato pustite, da mikroorganizmi delajo svoje.

Vzdrževanje kompostnega kupa

Na srečo kompostni kup ne potrebuje posebnega vzdrževanja. Mikroorganizmi opravijo večino dela pri razgradnji organskih snovi, vendar bo občasno premetavanje s vilami ali lopato pohitrilo proces. To lahko počnete vsakih 10 dni ali po potrebi. 

Kako dolgo traja priprava komposta, je odvisno od različnih dejavnikov. Nekateri menijo, da je dovolj že 30 dni, drugi priporočajo 6 mesecev ali več, da se organska snov popolnoma razgradi. Če živite v toplem in vlažnem podnebju, bo proces hitrejši, najbolje pa je, da kompost premetavate vsakih 10 dni in nadzorujete razgradnjo. 

Pogoste napake pri kompostiranju

Pojavijo se lahko nekatere pogoste težave, ki jih je na srečo večinoma mogoče enostavno rešiti.

Premoker kompost 

Pogosto premočeni kompostniki nimajo dovolj kisika, zato mikroorganizmi ne uspevajo in (v hujših primerih) odmrejo. Pojavi se lahko neprijeten vonj, ki spremlja vlažen kup. Rešitev je preprosta: ustrezno prezračite s pomočjo vil ali dodajte več suhega materiala, kot so seno ali suho listje.

Po kupu smrdi po amonijaku

To pomeni, da je v kompostu preveč dušika. Dodajte suhe, z ogljikom bogate dodatke in tako hitro zmanjšate presežek dušika ter rešite kup. 

Kup se ne segreje

Najverjetneje je kompost presuh. Lahko je kar izziv uravnavati ustrezno vlažnost, a z malo izkušenj hitro ugotovite pravo mero. Zlato pravilo je, da je kompost vlažen na otip, ne namočen ali premočen. 

Kompost je preveč grob in se ne razgradi popolnoma

To sicer ni resna težava, a nekateri gojitelji imajo raje fino strukturo komposta. Nekateri ostanki, kot so koruzni storži in jajčne lupine, potrebujejo mesece, da se razgradijo. Če vam to ni všeč, presejte kompost skozi sito, preden ga dodate vrtu. 

4. Kaj lahko kompostiram?

Kaj boste dali v kompost, je odvisno od vaših ciljev in virov, ki so vam na voljo, a upoštevajte, da so vsi kompostirani materiali ali ogljikovi (rjava snov) ali dušikovi (zelena snov); kompost mora biti v razmerju približno 50/50, da proces deluje.

Zelena snov² doda dušik in je vir beljakovin, rjava snov pa vsebuje veliko ogljika, ki mikroorganizmom pomaga razgrajevati ostanke ter tudi zrahljati kompostnik.

Spodaj je splošen seznam zelene in rjave snovi, ki jo lahko uporabite v kompostu:

To so zgolj predlogi – uporabite, kar imate pri roki, če le upoštevate razmerje 50 : 50. Mikroorganizmi potrebujejo ogljik za energijo in dušik za razgradnjo ter razmnoževanje, zato vedno zagotovite dovolj rjave snovi v kompostu.

Česa ne kompostirati?

• Ne kompostirajte mesa, rib ali kosti – obstajajo posebne tehnike (npr. bokashi), a v klasičnem kompostniku boste privabili škodljivce.
• Izogibajte se kompostiranju obolelih rastlin, saj lahko bolezni kot virus tobačnega mozaika ostanejo v zemlji in okužijo vse rastline, ki jim dodate tak kompost.
• Nikoli ne uporabljajte mačjih ali pasje iztrebke.
• Citrusi lahko škodujejo mikroorganizmom, zato ne kompostirajte limon, mandarin ali pomaranč. 

5. Kako uporabiti kompost?

Kompost lahko primešate zemlji, količina pa je odvisna od dolžine razpadanja – uporabite ga lahko že po 30 dneh, a daljši čas razgradnje pomeni višjo koncentracijo hranil in torej manjšo količino komposta na rastlino.

Ni se vam treba bati, da bi kompost ožgal rastline, zato količino prilagodite glede na čas od semena do žetve; priporočilo je mešanje 50 % komposta z 50 % zemlje in po potrebi dodajate še več. Kompost je gnojilo s počasnim sproščanjem, zato ga lahko varno dodajate skozi celotno rast rastline.

Če ste kompost pustili dolgo in je zelo močan, ga zmešajte 1 del komposta z 4 deli zemlje, npr. pri 1 kg zemlje uporabite 800 g zemlje in 200 g komposta.

6. Topdressing konopljinih rastlin z domačim kompostom

Na voljo je več načinov dodajanja domačega komposta konopljinim rastlinam, vendar je naša najljubša metoda vrhnje gnojenje (topdressing). Kaj je vrhnje gnojenje? Zelo preprosto – kompost preprosto razporedite v sloju okoli stebla rastline. Kompost kot gnojilo s počasnim sproščanjem omogoča, da se sproščanje hranil še dodatno upočasni. Po vrhnjem gnojenju le zalivajte kot običajno. Voda bo omogočila naravni razpad komposta, hranila pa bodo vstopila v substrat in ohranjala vaše rastline zdrave skozi ves cikel rasti. Ne pozabite – vrhnje gnojenje ne odpravlja prehranskih pomanjkljivosti! 

7. Zaključek

Kompostiranje je poceni in učinkovit način prehrane rastlin. Ker kompost pripravite po svojih željah, ga lahko prilagodite potrebam, najboljše pa je, da ga naredite iz poceni gospodinjskih ostankov. Če imate dodatne izkušnje s kompostiranjem, nam pišite v komentar!

Zunanje reference:

1. Compost and Compost Tea Microbiology: The “-Omics” Era - St. Martin, Chaney & Rouse-Miller, Judy & Thomas, Gem & Vilpigue, Piterson. (2020).

2. Composting parameters and compost quality: a literature review - Azim, K & Soudi, Brahim & Boukhari, S & Périssol, Claude & Roussos, S & Thami-Alami, Imane. (2020).

Ta objava je bila nazadnje posodobljena 7. aprila 2022.