7 pogostih mutacij pri rastlinah konoplje

• 1. Nenavadno število "prstov" na listih
• 2. Nenavadna oblika listov
• 3. Rastlina se sama "topira"
• 4. Dvojni kalčki
• 5. Cvetovi na sredini lista
• 6. Listi z nenavadnimi barvnimi vzorci
• 7. Kalčki s tremi listi
• 8. Je hermafroditizem mutacija?
• 8. a. Kaj povzroča, da rastlina konoplje postane hermafrodit?
• 9. Druge težave, ki lahko vplivajo na pridelek konoplje
• 9. a. Pomanjkanje hranil
• 9. b. Težave s ph
• 9. c. Napadi škodljivcev
• 9. d. Težave s plesnijo in boleznimi
• 9. e. Težave s kontrolo okolja
• 10. Zaključek

Mutacije pri rastlinah konoplje so naraven pojav, ki lahko spremeni lastnosti rastline in so najpogostejše na listih, cvetovih in steblih. Obstaja nekaj mutacij, ki lahko vplivajo na semena konoplje; na splošno večina mutacij, ki ne povzročajo deformacije (ali malformacije), povzroči le nenavadno rast rastline, ne da bi to negativno vplivalo na njeno zdravje, kar omogoča normalen razvoj. Te mutacije lahko povzročijo listje različnih barv, rast nenavadnega števila prstov na listih ali celo več vej, kot bi jih bilo običajno; Večina pridelovalcev se rada izogne mutiranim rastlinam, vendar je takšna rastlina lahko zanimiva in se iz nje marsikaj naučite. Tukaj so najpogostejše mutacije pri rastlinah konoplje, ki vaši rastlini ob pravilni rasti še vedno omogočajo normalen razvoj in soliden pridelek, seveda.

1. Nenavadno število "prstov" na listih

Nenavadno število "prstov" na vsakem vrhnjem listu je v nekaterih primerih mutacija, lahko pa je tudi le značilnost genetike določene sorte. Kljub "standardnemu" številu vrhov (oz. "prstov"), ki znaša 7, so pri hibridnih sortah pogosto prisotna tako večja kot manjša števila vrhov, odvisno od genetske kombinacije. Obstaja pa več mutacij, ki ne vplivajo le na število vrhov, ampak tudi na to, kako zrastejo. Na primer, nekatere sorte lahko zrastejo do 11 vrhov ali še več, kar je lahko posledica genetike (če rast poteka pravilno) ali mutacije, če je rast nenavadna, kot na sliki spodaj.

Kot lahko vidite na zgornjih slikah, se ta mutacija lahko izrazi na več načinov, vendar v vseh primerih bodo listni prsti rasli drugače kot ste vajeni. Takšna mutacija se ne pojavi samo kadar listi zrastejo z velikim številom vrhov, ampak lahko povzroči tudi, da listi razvijejo manj vrhov kot bi jih morala imeti določena sorta. Takšni enoprstni listi so zelo pogosti pri listih, ki se razvijejo ob regeneraciji fotoperiodične rastline, a to vas ne bo zmedlo, saj se regeneracija pojavi, ko rastlina že vstopi v fazo cvetenja in se svetlobni cikel spremeni nazaj na 12/12. Enoprstni listi začnejo rasti le po tej spremembi, medtem ko v primeru mutacije, tako listje raste že od kalitve.

2. Nenavadna oblika listov

Poleg nenavadnega števila vrhov lahko listi konoplje zrastejo tudi v nenavadni obliki, kar je prav tako mutacija, vendar redkejša kot sprememba števila vrhov. V večini primerov oblika lista ne vpliva na rast, rastlina raste normalno, le da imajo listi drugačen videz. Včasih mutacija vpliva le na nekaj listov, tako da bodo ostali listi normalni, vmes pa se bo pojavilo nekaj mutiranih.

Danes je veliko gojiteljev in žlahtniteljev, ki te mutacije iščejo in jih skušajo stabilizirati, zato je možno najti več sort, ki proizvajajo takšne liste kot na slikah zgoraj. Ko žlahtnitelj najde mutacijo, jo križa tako dolgo, dokler naključna mutacija ne postane stabilna sorta, katere potomci bodo vedno razvili enako mutacijo.

3. Rastlina se sama "topira"

Samotopirana rastlina naredi bistveno enako kot tisti, ki izvajajo tehnike visokega stresa, torej odstranijo vrh. To vodi v to, da rastlina ne razvije glavnega vrha, ampak več stranskih vej, kar ima za posledico nizek, grmičast videz, podobno kot če bi jo namerno topirali.

Kadar je vaša rastlina samotopirana, ne bi smelo biti težav, le rastlina raste, kot bi bila topirana. V nekaterih primerih pa lahko pride do pridruženih drugih mutacij, kot recimo na drugi sliki, kjer je rastlina razvila enoprstne liste namesto glavnega vrha.

4. Dvojni kalčki

Tako kot pri drugih organizmih, lahko tudi pri konoplji pride do dvojčkov; To se zgodi, ko iz ene same semenke vznikneta dva kalčka. Oba imata potencial, da se razvijeta v ločeno rastlino in rasteta normalno, le da je včasih en od njiju manjši in bolj krhek.

To se zgodi zato, ker močnejši kalček najverjetneje prevzame prostor, kjer oba rasteta, šibkejši pa navadno odmre. Vedno jih lahko pustite skupaj ali jih ločite, v obeh primerih bodo rasli normalno.

5. Cvetovi na sredini lista

Mutacije se ne pojavljajo vedno le pri prstih listov, razširijo pa se lahko na več načinov in vas včasih res presenetijo. Znani so primeri, ko cvetovi zrastejo na sredini velikih vrhnjih listov konoplje, kot veste, listi ne vsebujejo veliko THC-ja, pri tej mutaciji pa boste imeli veliko smole, ki se razvije iz sredine lista. Kot vidite, se v centru razvije cvet, kar je res zelo nenavadno.

Čeprav niso veliki cvetovi, jih lahko povsem pokadite ali uporabite za edibile, ekstrakte ali karkoli želite; Pri tej mutaciji rastlina ne razvije cvetov direktno na listih, ampak le cvetno mesto. To pomeni, da lahko, če je rastlina samček, prav tako razvije pelodne vrečke na listih, ali pa postane hermafrodit, zato v primeru, da to opazite pri sebi, ločite takšno rastlino od drugih, sicer bo oprašila vaše samice. 

6. Listi z nenavadnimi barvnimi vzorci

Nenavadne barvne vzorce običajno povzročata dva dejavnika:

• Tobačni mozaik virus;
• Ali bolj pogosto variagacija.

Ti nenavadni barvni vzorci so pogosto zamenjani z TMV (tobačnim mozaik virusom), vendar za razliko od TMV to ni posledica virusa, temveč genetske mutacije. Nenavadni barvni vzorci (variagacija) se ponavadi pokažejo tako, da se rastlina, steblo ali cvetovi razdelijo na dva dela, kjer ima vsak del drugačno barvo. Nihče natančno ne ve, katere barve se lahko pojavijo, a znani so primeri, kjer polovica lista (ali celo rastline) pobledi v belo, rumeno ali v vijolično. 

Te mutacije niso posledica pomanjkanja hranil ali druge težave in jih ni možno odpraviti; rastlina bo še naprej normalno rasla, a bodo cvetovi, stebla ali del rastline spremenili barvo. Pomnite, da variagacija ne škodi rastlini, ta bo še vedno rastla normalno, kljub nenavadnim barvam. Pogostejša je na listih ali steblu, lahko pa včasih zajame celo rastlino, takrat bodo tudi cvetovi pobeljeni, rumeni, vijolični ali katere koli druge barve – brez skrbi, zaradi tega niso nič manj potentni, kažejo le drugačno barvo.

7. Kalčki s tremi listi

Kot morda veste, kalčki konoplje v začetku razvijejo le dva okrogla lista (kotiledona), včasih pa ima kalček mutacijo in zrastejo trije listi. To ne vpliva na rast in pogosto rastlina sčasoma preide na običajno rast, tako da z njo ravnajte kot s katerim koli drugim kalčkom.

Včasih bo rastlina to presegla, včasih pa bo razvijala tri liste in veje ves čas rasti; To ni slabo, spremeni se le izgled, je pa to lahko celo prednost za tiste, ki gojijo v SCROG mrežah ali želijo LST svojih rastlin. 

8. Je hermafroditizem mutacija?

Hermafroditizem pri konoplji je naravno prisotna lastnost in čeprav je to obrambni mehanizem, vgrajen v genetsko kodo rastline, je to značilnost, ki se ji želimo kot pridelovalci vedno izogniti. Hermafroditne rastline konoplje razvijejo tako moške kot ženske spolne lastnosti, torej poleg cvetočih mest z razvitimi cvetovi še pelodne vrečke, ki te cvetne točke zagotovo oprašijo in povzročijo nastanek semen. Iz evolucijskega vidika je to velika prednost, saj tako samoprašna rastlina zagotovi prenos svojih genov na naslednjo generacijo. Če pa konopljo gojimo za uživanje, je zadnja stvar, ki si jo želimo, semena v pridelku. Oprašena rastlina namreč ogromno energije usmeri v proizvodnjo zdravih semen, kar pomeni, da ima na voljo manj energije za rast največjih in najgostejših cvetov. Posledica je manjši pridelek, manj trihomov in veliko manj terpenov.

Kaj povzroča, da rastlina konoplje postane hermafrodit?

Vzrokov za hermafroditizem pri konoplji sta dva – genetska predispozicija in okoljski stres. Določene sorte so genetsko veliko bolj nagnjene k “hermijem”, še posebej čiste sative in sativa-dominantni hibridi, medtem ko imajo indica-dominantne sorte manjšo nagnjenost. Tajske sative imajo daleč najvišjo stopnjo hermafroditizma med do zdaj preučenimi sortami. 

Ne glede na genetsko občutljivost, ima vsaka rastlina konoplje možnost, da zaradi stresa postane hermafrodit. Če cvetoča rastlina "začuti", da pogoji niso ugodni za cvetenje ali oprašitev, lahko hitro spremeni spol. Določeni stresni vplivi imajo neposreden vpliv na možnost pojava hermijev, med najpomembnejšimi pa so:

• Fizična poškodba rastline
• Prehranjevanje ali podhranjenost
• Toplotni stres (če zalivate z zelo hladno ali vročo vodo)
• Prekinitve v svetlobnem režimu
• Vdor svetlobe v grow območje
• Previsoka temperatura okolja
• Pomanjkanje ali prekomerno zalivanje
• Napad škodljivcev, plesni, gliv ali virusov
• Pretirana uporaba pesticidov, fungicidov ali insekticidov
• Prepozna žetev 

Kako preprečiti, da bi rastline postale hermiji?

Ključ je v tem, da se čim bolj izognemo vsem zgoraj navedenim stresnim situacijam pred in med cvetenjem. Zagotavljanje optimalnih pogojev je izredno pomembno, enako kot izvedba vseh treningov rastlin v vegetativni ali predcvetni fazi. Dejansko želite rastlino čim bolje pripraviti, še preden začnejo cvetovi resno rasti – sicer lahko pride do težav. Grow prostor naj bo kar se da sterilen, kar zmanjša možnosti za napade škodljivcev, plesni ali bolezni, in preventiva je vedno najboljše orodje za odpravljanje teh težav. Te stvari bi morali tako ali tako dnevno preverjati.

Redno preverjajte vse časovne releje za svetlobne ure in poskrbite za preprečevanje vstopa svetlobe v prostor. Če uporabljate druge avtomatske naprave, kot npr. drip sisteme ali senzorje za temperaturo in zračno vlažnost, jih tudi večkrat tedensko preglejte. Gnojenje z uravnoteženo hranilno raztopino je zelo pomembno, zato investirajte v dober pH meter in TDS ali EC merilnik. Pravilna količina vode za rastlino je odvisna predvsem od sloga gojenja in vaše izkušenosti. Za začetnike priporočamo hidroponiko s kokosom, ki ga zalivate tako, da se prelije cca. 25% vode.

Genetike izbrane sorte ne morete spremeniti, lahko pa izbirate sorte z manjšo možnostjo razvoja hermafroditizma. Vsi zaupanja vredni ponudniki semen bi morali imeti dostopna mnenja kupcev, zato preverite izkušnje drugih gojiteljev za vsako izbrano sorto. Navadna, nefeminizirana semena imajo malenkost manjši delež hermijev, vendar potem obstaja možnost, da bo velik (ali celoten) pridelek moški, kar je še slabše kot hermiji ali oprašene samice.

Kaj storiti, če neka rastlina začne kazati hermijeve znake?

Če na eni ali več rastlinah na začetku cvetenja opazite moške in ženske značilnosti, imate dve možnosti. Če se pojavi le nekaj pelodnih vrečk in menite, da gre za omejen problem, jih lahko zelo previdno s pinceto odstranite — pazite, da jih ne prerežete. To ne zagotavlja, da se vrečke ne bodo ponovile, a obstaja možnost, da bo rastlina potem normalno cvetela v ženski fazi. To je tvegan pristop, saj lahko kakšno drobno vrečko zlahka spregledate in pride do oprašitve vsega nasada. Neprijetnosti!

Bolj priporočljivo je, da rastlino odstranite iz prostora, tako da ni nobene možnosti, da bi okužila ostale. Če na koncu cvetenja opazite moške cvetove, imate še eno možnost – rastlino izolirate, previdno odstranite pelodne vrečke in poberete cvetove nekoliko prej... Res, morda boste imeli nekaj semen, a če ste vanjo vložili srce in trud, je škoda zavreči ves dober cvet le zaradi nekaj semen. Cvetovi so povsem v redu za kajenje ali pripravo užitnih izdelkov ali koncentratov.

Kaj storiti s semeni hermafroditnih rastlin?

To je precej kontroverzna tema med gojitelji. Nekateri menijo, da je treba semena iz hermijev zavreči, drugi pa menijo, da imajo semena vse genetske informacije matične rastline. To pomeni, da bi, če ste gojili feminizirano seme, pravzaprav vsa semena morala biti feminizirana. Vendar pomnite, da imajo vsa proizvedena semena podedovane genetske oznake za hermafroditizem, torej če želite popolnoma izkoreniniti morebitne hermije pri svojem gojenju, raje ta semena zavrzite in začnite znova.

9. Druge težave, ki lahko vplivajo na pridelek konoplje

Poleg mutacij obstaja še vrsta težav, ki lahko (če jim daste priložnost), negativno vplivajo na rast in razvoj konoplje. Od pomanjkanja hranil do napadov škodljivcev in bolezni ter ekstremnih temperaturnih ali okoljskih pogojev, se marsikatero težavo da preprečiti s pravočasno in primerno skrbjo.

Pomanjkanje hranil

Rastline konoplje potrebujejo vrsto nujnih hranil za optimalno rast. Glavna makrohranila so dušik (N), fosfor (P) in kalij (K) – vendar obstaja še veliko drugih, ki so nujno potrebna za zdrav in bujen pridelek. Če v prsti primanjkuje kateregakoli, se lahko zdravje in vitalnost rastline hitro poslabšata – pojavijo se rumeni listi, zaostanek v rasti ali celo odmiranje rastline.

Pomanjkanje dušika

Dušik je eno najpomembnejših hranil za konopljo, predvsem v vegetativni fazi. Če ga je premalo, pride do upočasnjene ali zavrte rasti ter splošnega upada vitalnosti. Pomanjkanje dušika se običajno začne na spodnjih listih, ki postajajo vse bolj rumeni, kasneje rjavi in odpadajo.

Pomanjkanje fosforja

Brez zadostne količine fosforja rastlina težko razvije potrebne encime za zdravo rast. Zato pride do zaostale rasti, tudi cvetovi se razvijajo počasneje. Pomanjkanje fosforja se prav tako pojavi na spodnjih listih – ti pa postanejo temno zeleni ali celo vijolično-modri in sčasoma postanejo suhi in krhki.

Pomanjkanje kalija

Ena izmed resnejših pomanjkljivosti je pomanjkanje kalija, ki ga pogosto povzročajo neravnovesja v hranilih ali okoljskih pogojih. Simptome najprej opazimo na konicah ali robovih listov, ki rumenijo ali rjavijo. Robovi listov lahko postanejo suhi ali lisasti, rast pa je izrazito zavrta.

Pomanjkanje mikrohranil

Poleg treh glavnih makrohranil konoplja potrebuje tudi več mikrohranil za optimalno zdravje in rast. Sem spadajo kalcij, železo, magnezij in cink, pa tudi manj znani elementi, kot so bor, molibden in žveplo. Če katerega izmed njih primanjkuje, pride do zaostajanja v rasti, venenja, rumenenja listov ter različnih drugih motenj. Za popoln vodič o pomanjkanju hranil glejte ta vodič.

Težave s pH

Težave s pH so neposredno povezane z dostopnostjo hranil, tako v vodi ali hranilni raztopini, s katero zalivate, kot v samem substratu. Če je pH vode ali hranilne raztopine prenizek (kisel) ali previsok (alkalen), rastlina hranil ne more absorbirati in s tem nima dostopa do ključnih hranil, ki jih potrebuje za rast. 

Temu pravimo pH ali hranilni zaklep, postavitev pa je težko diagnosticirati, saj se kaže enako kot pomanjkanje hranil. Da se izognete težavam, je treba vedno preverjati pH in hranilne vrednosti vode ali raztopine pred zalivanjem in preveriti tudi pH izcedne vode po zalivanju. Priporočamo tudi uporabo pH testerja za zemljo, ki vam bo dal boljši uvid v dogajanje pri koreninah, a dokler zalivate z vodo ustreznega pH, ne bi smeli imeti večjih težav.

Napadi škodljivcev

Tako kot vse rastline so tudi kulture konoplje občutljive na napade škodljivcev. Najpogostejši škodljivci so pršice, listne uši, bele muhe in celo smrdljive mušice, a seznam je daljši. Najbolje se boste zaščitili z izvajanjem preventivnih ukrepov: redno pregledujte rastline za znake napada in odstranite vse okužene rastline, postavite lepljive pasti ali posujete zemljo z diatomejsko zemljo (DE), poleg tega naj bo nasad čist in dobro prezračen.

Zunanji pridelki so bolj izpostavljeni napadom škodljivcev kot notranji growi, ampak to ne pomeni, da si lahko v notranjem growu privoščite zanemarjanje higiene. Za notranje gojitelje je čistoča na prvem mestu – to pomeni razkuževanje pripomočkov in opreme, redno brisanje, sesanje ter temeljito čiščenje prostora ali šotora med posameznimi growi – uporabite dobro razkužilo in obrišite celoten prostor.

Težave s plesnijo in boleznimi

Plesen in bolezni so lahko enako pogubni za pridelek konoplje kot škodljivci, če ne celo bolj. Bolezni kot so pepelnica, fitoplazma, črna plesen in druge lahko povzročijo veliko škode in uničijo celoten pridelek. Najboljši način preprečevanja bolezni je dobra prezračenost, ustrezen nadzor vlage ter sterilna oprema in orodje. Vse to vodi k zadnji točki – grow prostor naj bo vedno, kar se da čist in urejen. Tako boste bistveno zmanjšali možnosti za težave z boleznimi ali plesnijo.

Poleg tega uporabljajte le kvalitetne hranilne raztopine, če je mogoče – v zadnjem času so trg preplavile poceni in slabe hranilne mešanice. Znamke kot so APTUS, CANNA, House & Garden ter Advanced Nutrients (in še druge vrhunske) naj bodo prva izbira.

Težave s kontrolo okolja

Težave z nadzorom okolja so zelo pogoste med gojitelji in pogosto predstavljajo največji izziv pri sodobni pridelavi konoplje. Če okolje ni optimalno, se pojavijo težave kot so uvelost, pomanjkanje hranil, napadi škodljivcev in bolezni.

Težave s kontrolo okolja boste najlažje preprečili s pravilno opremo in ustreznim znanjem upravljanja okolja. Sem sodijo nadzor vlage, temperature, kroženja zraka, svetlobne jakosti in pH vrednosti – vse mora biti v optimalnem območju. Za najboljše rezultate uporabite kombinacijo naprav, kot so klimatske naprave, razvlaževalniki, ventilatorji, generatorji CO2 in higrometri.

10. Zaključek

Mutacije niso nujno slabe, včasih se pojavijo na zanimiv način, ki vas lahko marsičesa nauči in pokaže nekaj, kar si sploh niste predstavljali – na primer trojni kalček ali dvojčka!

Večina mutacij ni škodljiva, tu pa je tabela, ki vam bo pomagala razumeti, kakšen je lahko najslabši možni scenarij za vsako izmed zgoraj naštetih mutacij. Če ste že videli ali gojili mutirano rastlino konoplje, lahko izkušnjo delite z drugimi gojitelji – pustite komentar spodaj!

Zunanji viri:

1. Mutation plant breeding. - Brock, R.. (1957). 
2. Mutation Mechanism of Leaf Color in Plants: A Review. - Zhao, Ming-Hui & Li, Xiang & Zhang, Xin-Xin & Zhang, Heng & Zhao, Xi-Yang. (2020). 
3. Somatska mutacija in evolucija rastlin. - Schoen, Daniel & Schultz, Stewart. (2019).