Ali lahko trenirate avtomatske sorte?

• 1. Zakaj sploh trenirati avtomatske sorte?
• 2. Kdaj trenirati avtomatske sorte?
• 3. Katera tehnika je najboljša za treniranje avtomatskih sort?
• 3. a. Topping
• 3. b. Fimanje
• 4. Katero tehniko kombinirati s toppingom ali fimanjem?

Treniranje rastlin konoplje se začetnikom sliši nekoliko čudno. Pogosto se sprašujejo, kaj to sploh pomeni in kaj vse zajema. Ko o tej temi preberejo več in jo tudi sami preizkusijo, hitro ugotovijo, da fizična manipulacija z rastjo rastline konoplje prinaša resne koristi. Različne tehnike treniranja odprejo krošnjo in spodbujajo kroženje zraka, kar posledično pomaga zmanjšati tveganje za plesen in bolezni. Prav tako tako strukturirana rastlina omogoča, da svetloba prodre globlje v krošnjo in okrepi cvetove, ki rastejo nižje. Seveda je ena glavnih razlogov, zakaj se gojitelji odločajo za treniranje rastlin, povečanje skupnega pridelka.

Pa lahko trenirate tudi avtomatske sorte? To vprašanje si zastavlja veliko ljudi, zlasti ko so prvič v stiku z avtomatskimi sortami. Kratek odgovor je – da, avtomatske sorte lahko trenirate. Vendar pa morate izbrati posebne metode treniranja, ki so primerne za avtomate. Običajne ali fotoperiodične rastline prenesejo skoraj katerokoli tehniko, saj lahko počakate, da rastlina ponovno požene, tudi če kaj zamočite. Pri avtomatskih sortah pa je rast odvisna od starosti oz. določenega časovnega obdobja in ni dovolj časa za okrevanje. Če pametno izberete dobre tehnike treniranja, boste bogato nagrajeni. Če se odločite za katero, ki avtomatom ne ustreza, boste končali z manjšim pridelkom. Zato, čeprav lahko avtomatske sorte trenirate in pričakujete dober pridelek, so izbrane metode ključnega pomena.

1. Zakaj sploh trenirati avtomatske sorte?

Avtomatske sorte imajo kratko življenjsko dobo. Rasle in cvetele bodo precej hitro, v približno 2-3 mesecih, zato se marsikdo vpraša, zakaj bi jih sploh treniral? Nekateri gojitelji svojih avtomatskih sort sploh ne trenirajo. Pustijo jih rasti povsem naravno. Take rastline imajo običajno en glavni vrh, ki je težak in poln cvetov. Poleg tega so še manjši vrhovi, vendar niso primerljivi z največjim glavnim.

Takšna rastlina sicer prinese dobre rezultate. Vendar pa z naravno rastjo ostane neizkoriščen del genetskega in pridelovalnega potenciala. Poleg tega so veliki centralni vrhovi sicer impresivni in težki, a lahko postanejo problematični v določenih okoljih. Zaradi svoje gostote so nagnjeni k plesni pri gojenju v vlažnem podnebju ali na območju z veliko padavinami v poznem delu sezone. Nič ni hujšega za gojitelje konoplje kot odpreti svoj največji, cenjeni vrh in ugotoviti, da ga iz notranjosti razkraja gliva.

Če pa trenirate avtomate, lahko rastlino prisilite, da svojo energijo porazdeli med več vrhov. Tako boste dobili enakomerno letino in večji pridelek, saj imate več vrhov z veliko cvetovi. Pa je to edini razlog za treniranje avtomatskih sort? Ne, obstaja še en pomemben razlog. Trenirate jih tudi zato, ker treniranje omogoča bolj enakomerno oziroma usklajeno rast. To pomeni, da rastlina lahko v celoti izkoristi razpoložljivo svetlobo. Vsi vrhovi dobijo enako količino svetlobe.

Če primerjate s rastlino z enim velikim vrhom, boste opazili, da drugi poganjki razvijejo zelo majhne cvetove, tako imenovane popcorn cvetove, ker ne dobijo dovolj svetlobe. Podobno kot v gozdu, kjer visoka drevesa dobijo vso svetlobo, manjše rastline pa težko preživijo. Če zagotovite, da vsi vrhovi dobijo enako svetlobo, ste lahko prepričani v višji pridelek. Seveda zahtevajo metode treniranja nekaj vaše pozornosti in boste morali občasno prilagoditi gojenje, a se vsekakor izplača.

2. Kdaj trenirati avtomatske sorte?

Zdaj, ko veste, da treniranje avtomatskih sort prinese dobre rezultate, morate vedeti tudi, kdaj jih trenirati. Pomembno je, da si zapomnite – avtomatske sorte lahko trenirate le v vegetativni fazi. Ne trenirajte avtomatov v času cvetenja, če nočete zmanjšati pridelka. Zakaj? Tako kot druge rastline so avtomatske sorte v cvetenju izjemno občutljive in jih v tem obdobju ne smete motiti! Majhne napake, ki jih storite med cvetenjem, lahko uničijo pridelek rastline. Na koncu lahko ostanete s pritlikavo rastlino in zračnimi cvetovi, kar je zelo razočarajoče.

Poleg tega pomnite: tudi v vegetativni fazi rastline ne smete pretirano trenirati. Avtomatske sorte imajo kratko vegetativno fazo (2–4 tedne) in prekomerno treniranje bo zagotovo zavrlo rast rastline. Namesto da uporabite več različnih tehnik, izberite eno ali dve učinkoviti metodi za kar najboljši rezultat.

3. Katera tehnika je najboljša za treniranje avtomatskih sort?

Najboljši način za treniranje avtomatskih sort je zagotovo topping (obrezovanje vrha). Uporabite lahko tudi drugo tehniko, imenovano FIM. Obe tehniki sta si zelo podobni in lahko uporabite še druge metode v povezavi s toppingom ali FIManjem.

Topping

Topping je tehnika, pri kateri odrežete vrh rastline. Topping lahko začnete, ko ima rastlina vsaj 4–5 kompletov listov. Pazite, da rastline ne obrežete prehitro, saj lahko šokirate še mlado rastlino. Prav tako ne delajte tega v času cvetenja. To pomeni, da imate približno 3–4 tedne časa za topping, nato pa naj rastlina normalno raste. Topiranje lahko izvedete večkrat, dokler rastlina ne začne proizvajati pestičev.

Nekateri gojitelji se bojijo topirati svoje rastline, a to sploh ni tako nevarno. Avtomati niso tako krhki. Topirati jih lahko brez skrbi, dokler to naredite, ko je rastlina dovolj močna, da prenese poseg. Topping poskrbi za več vrhov in enakomerno krošnjo, ki jo je lažje vzdrževati.

Kako topirati avtomatske sorte? Ko začne rastlina rasti, najprej opazite klične liste, nato začetek pravih listov v kompletih. Ko ima rastlina vsaj 4–5 kompletov pravih listov, vzemite čiste škarje in v enem hitrem rezu odrežite vrh rastline. Škarje nujno razkužite, sicer lahko okužite rastlino. Kaj pa, če vam spodleti in vrha ne odrežete pravilno? Ali pa če ga odrežete postrani? No, temu pravimo FIManje.

FIManje

FIM ali „Fuck I missed“ je tehnika, zelo podobna topping tehniki. Nastala je, ko je gojitelj po pomoti vrh odrezal nepravilno. Namesto da bi vrh povsem odstranil, ga je odrezal naključno. Prepričan je bil, da je popolnoma zamočil, a je na njegovo presenečenje rastlina razvila več vrhov. Tako se je rodila FIM tehnika. FIManje je zelo podobno topliranju. Uporabite lahko katerokoli od teh dveh metod za več vrhov. Medtem ko z obrezovanjem vrha dobite dva glavna vrhova, FIManje daje več stranskih poganjkov. Z vidika botanike rastlino na ta način spodbudite, da usmeri več energije v vrh in razporedi vire v stranske veje. Ko ločite vrh, novi listi pod njim dobijo več svetlobe in razvijejo dodatne vrhove.

Kako FIMati rastlino? Podobno kot pri topping metodi. Ko rastlina razvije 4–5 kompletov pravih listov, s prsti odščipnite vrh. Škarje niso nujne, čeprav jih lahko uporabite. S FIManjem vrha ne odstranite popolnoma, vendar boste tudi, če ga odrežete nekoliko nepravilno, na koncu dobili več vrhov z obilico cvetov. Tako kot pri topping tehniki je tudi FIManje treba izvesti v vegetativni fazi, nikakor pa ne v cvetenju.

4. Katero tehniko kombinirati s toppingom ali FIManjem?

Ena izmed najboljših tehnik za avtomatske sorte je LST. LST ali Low-Stress Training je metoda, kjer rastlino minimalno obremenite. Stres je nizek in ne škoduje rastlini. Za LST glavni vrh nežno upognite na stran z vezico ali žico. Postopek ponavljajte, dokler vse veje ne pridejo ob rob lonca. Tako bo vsaka veja deležna enake količine svetlobe in na koncu boste imeli rastline z obilico cvetov. Uporabite lahko topping skupaj z LST ali FIManje skupaj z LST. Nikar pa ne pretiravajte, ker rastline ne bodo prenesle preveč stresa.