Ali vas lahko marihuana ubije?

• 1. Kaj je predoziranje?
• 2. Kaj se zgodi, ko se predozirate?
• 3. Ali se lahko predoziramo s konopljo?
• 4. Kaj se zgodi, če poskusite predozirati s konopljo?
• 5. Ali je zaradi konoplje kdo umrl?
• 6. Zaključek

Prevelik odmerek droge pomeni zaužitje ali uporabo določene snovi v večjih količinah, kot je priporočeno, kar pomeni, da sploh ni nujno, da gre za prepovedano drogo, da vam lahko škoduje. Od strupenih snovi, kot je živo srebro, do vsakdanjih stvari, kot je kava – katerakoli snov vas lahko dejansko ubije, če jo zaužijete preveč, enako pa velja tudi za konopljo. Lahko bi doživeli smrtonosno predoziranje s konopljo, če bi zaužili zadostno količino, vendar bi morali v 15 minutah zaužiti 680 kg konoplje, kar je v resnici nemogoče.

1. Kaj je predoziranje?

Predoziranje pomeni zaužitje ali uporabo katerekoli snovi v količinah, večjih od priporočenih, kar povzroči toksično stanje ali smrt; vendar pa predoziranje pogosto povezujemo z nedovoljenimi drogami ali škodljivimi snovmi, resnica pa je, da vas lahko katerakoli snov poškoduje, če jo zaužijete preveč. To pomeni, da vas ne morejo ubiti samo strupene snovi, ampak tudi vsakdanje snovi – seveda se potrebna količina za smrt razlikuje glede na toksičnost določene snovi.

Na primer, 1 gram polonija, ki se uporablja kot atomski vir toplote za napajanje radioizotopskih termoelektričnih generatorjev, lahko v izparjeni obliki ubije več kot 50 milijonov ljudi. Na drugi strani pa lahko tudi na videz nenevarne snovi povzročijo smrt; na primer, če naenkrat spijete 80 skodelic kave, lahko ubijete odraslega človeka. 

Vsakdanje snovi, ki lahko povzročijo predoziranje

Torej, ni pomembno, katero snov zaužijete preveč, če uporabljate bistveno večje količine od priporočenih, vas to skoraj zagotovo lahko ogrozi. Ampak kaj se dejansko zgodi, ko se predozirate?

2. Kaj se zgodi, ko se predozirate?

Glede na to, katero snov ste zlorabili, se začetni simptomi razlikujejo, vendar pa če gre za smrtonosni odmerek, bodo prizadeta področja možganov, ki nadzorujejo osnovne življenjske funkcije, kot sta dihanje in srčni utrip, kar se lahko začne ustavljati in povzroči smrt.

Na primer, v zmernih odmerkih kofein zmanjšuje fizično utrujenost in preprečuje zaspanost, če pa boste popili toliko kofeina, kot ga vsebuje 80 skodelic kave, kar je približno 7500 mg cofiena, pa ti učinki lahko postanejo pretirani (pojav imenovan “kafeinizem”) in povzročijo neprijetne simptome, znane kot “caffeine jitters”. Takrat lahko občutite razdražljivost, nemir, nespečnost in glavobol, kar lahko sproži razbijanje srca ali celo srčni zastoj. 

To pomeni, da visok odmerek kofeina ni vedno smrtonosen, ko pa je, je razlog, da ste presegli srednji smrtonosni odmerek kofeina za ljudi. Ta je odvisen od posamezne občutljivosti in se razlikuje od človeka do človeka. Srednja smrtonosna doza kofeina naj bi bila med 150 in 200 mg na kilogram telesne mase, lahko pa jo spremenijo tudi dedne predispozicije ali bolezni, kot je na primer kronična bolezen jeter. Bile so že smrtne žrtve, ko je oseba s cirozo predozirala z bomboni, ki vsebujejo kofein, kar je povzročilo hudo možgansko krvavitev in izgubo možganskega tkiva.

Podobno kot pri kafeinizmu tudi prekomerno pitje vode povzroči zastrupitev; če popijete približno 6 l vode, lahko pride do hiperhidracije (t.j. zastrupitev z vodo), kar povzroči otekanje možganskih celic, nastanejo lahko glavoboli, napadi, koma in v hujših primerih tudi smrt. Do tega pride, ker lahko kopičenje tekočine v možganih (imenovano tudi cerebralni edem) vpliva na možgansko deblo in povzroči motnje v delovanju živčnega sistema, v hujših primerih pa epileptične napade, možganske poškodbe, komo in celo smrt.

Ne pride pa vedno do tega, če zaužijete preveč določene snovi, lahko do težav pride tudi, če prenehate uživati snov, ki jo vaše telo potrebuje. Če bi na primer prenehali piti vodo ali pojedli preveč soli, bi postali dehidrirani, vaša telesna celica pa bi se začela krčiti, kar vodi v hiponatriemijo. Hiponatriemija je stanje z nizko koncentracijo natrija v krvi in se lahko kaže z blagimi ali hudimi simptomi, odvisno od količine preostalega natrija. Blagi simptomi vključujejo slabšo miselno sposobnost, slabo ravnotežje, glavobol in slabost, medtem ko so hujši simptomi ti, poleg njih pa še zmedenost, napadi in koma.

Kaj ima to skupnega s konopljo? No, konoplja je razmeroma neškodljiva snov, ki pa lahko tudi povzroči predoziranje, če jo zaužijemo v zelo velikih količinah.

3. Ali se lahko predoziramo s konopljo?

Prav tako kot pri drugih substancah tudi pri konoplji obstaja zgornja meja, vendar v večini primerov preprosto postanete zelo, zelo zadeti, saj ni mogoče doseči smrtonosnega odmerka. Da bi bila konoplja smrtonosna, bi morali zaužiti 10.200.000 mg THC v manj kot 15 minutah.

Ta količina je enaka kajenju med 65.000 in 68.000 džointov po 1 g, toda pri tej točki bi bila smrt posledica dima, še preden bi ves THC vstopil v vaš krvni obtok; če pa bi zaužili konopljine jedilne izdelke, bi morali pojesti dvanajst tisoč jedilnih izdelkov po 1000 mg THC, da bi dosegli smrtonosno predoziranje, vendar bi vas verjetno prej ubila količina sladkorja ali soli kot pa THC.

4. Kaj se zgodi, če poskusite predozirati s konopljo?

Na kratko: ne. Seveda boste izredno zadeti in najverjetneje imeli slabo izkušnjo, vendar zaradi kajenja ne bi mogli umreti. Ni pomembno, ali kadite ali uživate užitke, še preden bi dosegli norih 10.200.000 mg THC, ki bi bili potrebni za smrt, bi bili že tako zadeti, da ne bi zmogli niti prižgati še enega džointa ali ugrizniti še enega kosa jedi. Če ste že kdaj uživali konopljo, najbrž veste, kaj bi doživeli ob takšnem poskusu; eden prvih simptomov je izrazita utrujenost in če bi jo ignorirali, bi kar stoje zaspali.

Če ste izkušen uporabnik z visoko toleranco in bi se temu uprli, bi doživeli slabšo koordinacijo gibanja, bi se spotikali, pozabljali stvari in imeli težave pri hoji ali drugih vsakdanjih opravilih. Obenem bi se vaš srčni utrip še pospešil, občutili bi neprijetne učinke, kot sta paranoja in tesnoba, učinek pa bi lahko trajal več kot 12 ur, odvisno od količine zaužitega, v večini primerov pa bi se končalo z zelo dolgim spanjem. Seveda je vsak človek drugačen in simptomi, ki jih doživite, ne bodo nujno enaki tistim pri drugih ljudeh.

5. Ali je zaradi konoplje kdo umrl?

Do danes še niso zabeležili smrti, ki bi jo povzročil sam THC, so pa zabeležili primere smrti zaradi neodgovorne uporabe konoplje. To se zgodi, ker je konoplja opojna snov, ki lahko spremeni vaše razpoloženje in duševno stanje ter ljudi prizadene na različne načine. To pomeni, da uživanje THC-ja samo po sebi ne vodi v smrt, vendar moramo biti previdni, saj lahko zaradi psihoaktivnosti konoplje pride do “prebuditve” obstoječih psihičnih motenj, ki jih sicer ne bi doživeli, kot so:

• Težave z imunskim sistemom;
• Dihalne bolezni;
• Duševne težave, delovanje možganov in spomin.

Na primer, leta 2014 je študent, ki je obiskoval Kolorado, skočil z hotelskega okna po zaužitju konopljinega piškota; študent prej ni imel izkušenj s konopljo in je po zaužitju priporočenega odmerka ter ob odsotnosti učinka pojedel še preostanek užitka, njegovi prijatelji pa so poročali, da je postal razburjen in zmeden, preden je skočil v smrt. Preiskava je pokazala, da je policija izjavila:

"študent je imel v krvi 7,2 nanograma THC, kar je več od običajne koncentracije v krvi, ki je med 2,7 in 4,5 ng/ml"

Relativno visoka raven THC v njegovi krvi je pripeljala do sklepa, da je študent utrpel psihotično epizodo, ki jo je sprožila konoplja, in čeprav razlog ni bil predoziranje s THC, je to pomembno prispevalo k njegovi smrti.

Zato vedno upoštevajte, da je konoplja sicer relativno neškodljiva in se včasih uporablja tudi v medicini, lahko pa sproži določene težave, ki vam lahko škodujejo. Zato vedno upoštevajte priporočene doze in se, če jemljete zdravila na recept, pred jemanjem THC ali CBD vedno posvetujte z zdravnikom.

6. Zaključek

Konoplja sama po sebi je dokaj neškodljiva, res je, da lahko doživite slabo izkušnjo, vendar ne bo ogrozila vašega zdravja ali dobrega počutja. Vendar pa morate biti previdni, saj lahko zaradi psihoaktivnih lastnosti sprožite ali poslabšate obstoječe motnje, ki vas lahko pripeljejo v neprijetno situacijo, zato vedno spoštujte svoje meje in nikoli ne zaužijte več kot priporočeno, še posebej, če konoplje še niste poskusili.

Če imate kakšne nasvete ali trike, kako novim uporabnikom pomagati preprečiti slabe izkušnje (ali hujše), jih delite v komentarjih spodaj!

Zunanje reference

1. Vsebnost kanabinoidov v krvi in urinu po kajenju spojk s CBD. - Ulf Meier Franz Dussy, Eva Scheurer, Katja Mercer-Chalmers-Bender, Sarah Hangartner (2018)
2. Vpliv simpatičnega živčnega sistema na ledvično funkcijo med hipotermijo. -  Broman, Lars Mikael & Kallskog, Ö & Kopp, Ulla & Wolgast, Mats. (1998). 
3. Diagnoza in vodenje motenj natrija: hiponatriemija in hipernatriemija. - Michael M. Braun, Craig H. Barstow, Natasha J. Pyzocha (2015)