Kako kanabis spodbuja ustvarjalnost?

• 1. Kaj sta ustvarjalnost in divergentno mišljenje?
• 1. a. Divergentno mišljenje
• 2. Kanabis, ustvarjalnost in njegovo delovanje na možgane
• 3. Kakšen je idealen odmerek kanabisa za spodbujanje ustvarjalnosti?
• 4. Zaključek

Odkar pomnimo, sta kanabis in umetnost neločljivo povezana, skoraj kot arašidovo maslo in marmelada na sendviču. Čeprav je težko, da bi se vsi strinjali okoli ene stvari, pa na vprašanje o sposobnosti marihuane, da spodbuja ustvarjalnost, zagotovo dobiš odgovor 'seveda!' 

Kolikokrat si pokadil in bil nato izjemno navdihnjen za risanje ali slikanje, ali pa za igranje kitare, basa ali katerega koli drugega instrumenta, pisanje in podobno? Kaj pa filmi, serije ali muzeji? Ko pokadiš enega in uživaš v umetnosti, ali ne občutiš večje povezanosti?

Slišali smo celo za tiste, ki po kajenju občutijo navdih za urejanje doma ob poslušanju glasnih ritmov, kar je tudi oblika ustvarjalnosti. Torej lahko na koncu potrdimo, da marihuana res spodbuja ustvarjalnost. Ampak kako pravzaprav do tega pride? To bomo raziskali v tem članku. 

1. Kaj sta ustvarjalnost in divergentno mišljenje?

Za začetek poglejmo, kaj pravzaprav štejemo za ustvarjalnost. Po slovarju je ustvarjalnost opisana kot težnja k ustvarjanju ali prepoznavanju idej, alternativ ali možnosti, ki pomagajo reševati probleme, nuditi zabavo sebi in/ali drugim ter komunicirati. ¹ 

Poleg tega Cambridge definira ustvarjalnost kot sposobnost ustvarjanja ali uporabe izvirnih in nenavadnih idej. Ameriški psiholog dr. Ellis Paul Torrance pa je podal nekoliko bolj kompleksno in morda natančnejšo definicijo. 

"Ustvarjalnost je proces, pri katerem postanemo občutljivi na probleme, pomanjkljivosti, vrzeli v znanju, manjkajoče elemente, disharmonije in podobno; prepoznamo težavo; iščemo rešitve, ugibamo ali oblikujemo hipoteze glede pomanjkljivosti: testiramo in ponovno testiramo te hipoteze, morda jih prilagodimo in ponovno preizkusimo; in na koncu sporočimo rezultate." ²

Vendar pa je ustvarjalnost tako subjektivna , da se njena definicija razlikuje od posameznika do posameznika, saj - kaj pravzaprav v resnici vedo znanstvene ali slovarske razlage o ustvarjalnosti?

Divergentno mišljenje

No, na to vprašanje odgovarja znanost z meritvijo ustvarjalnosti prek divergentnega mišljenja. To je mišljenjski proces, ki analizira vse možne rešitve oziroma kar jih zmoremo zamisliti, običajno v obliki možganske nevihte – torej spontano, ne-linearn, s svobodnim prelivanjem misli in idej. ⁴

Divergentno mišljenje je povezano s temi metodami možganske nevihte, torej proizvajanjem idej v kratkem času, brez kritike, kar omogoča novim in svežim idejam, da nastajajo naprej. 

Nekatere metode za spodbujanje divergentnega mišljenja vključujejo: 

• Možganska nevihta: ideje podajamo naključno, brez natančnega reda, a pogosto s ciljem doseči določen rezultat;
• Vodenje dnevnika: pomaga zapisovati naključne ideje, ki se pojavijo tekom dneva in zbirati zbirko misli;
• Prosto pisanje: ko si za določen časovni okvir postavimo nalogo, da pišemo brez premora o določeni temi;
• Ustvarjanje miselnih ali vsebinskih zemljevidov: običajno sledi možganski nevihti, gre pa za povezovanje naključnih idej v zemljevid, kjer se odvijejo od glavne ideje do vseh njenih vej. 

Torej, kako kanabis pomaga dvigniti te procese ustvarjalnosti in divergentnega mišljenja?

2. Kanabis, ustvarjalnost in njegovo delovanje na možgane

Znanost je ugotovila, da je za ustvarjalnost najpomembnejši del možganov čelni reženj, saj nadzoruje ključne kognitivne procese, povezane z ustvarjalnostjo: ⁵

• Delovni spomin: sistem spomina v možganih z omejeno kapaciteto, odgovoren za kratkotrajno pomnjenje, obdelavo in manipuliranje informacijami;
• Abstrakcija:  način razmišljanja, ki ga označujejo prilagodljivost in fleksibilnost. Abstrakcija se nanaša na manj oprijemljiv del življenja, na razmišljanje o nečem, kar ni povsem konkretno ali določeni predmeti, vključuje lahko koncepte ali občutke;
• Načrtovanje: skupek funkcij v možganih, bistvenih za nadzor vedenja. Potrebno za pretvorbo ideje v nekaj formalnega in približevanju končnemu cilju.
• Kognitivna fleksibilnost: sposobnost hitro preklapljati med razmišljanjem o dveh povsem različnih konceptih, razmišljati o različnih idejah hkrati ali celo najti povezave med navidezno nepovezanimi pojmi.

Ker je pokazano, da marihuana povečuje pretok krvi v čelnem režnju, ta postane bolj aktiven, kar ponekod pomeni tudi več ustvarjalnosti. Pravzaprav je ena izmed študij iz leta 1993 dokazala, da se cerebralni pretok krvi (CBF) poveča, ko človek zaužije marihuano. 

Študija je pokazala, da ima oseba z visoko ustvarjalnostjo, čeprav je to povsem subjektivno, po našem mnenju, tako višjo osnovno aktivnost čelnega režnja kot tudi večje povečanje aktivnosti med ustvarjalnimi nalogami. To spodbuja ustvarjalno izražanje na dveh področjih.

Najprej se aktivira področje okoli nucleus accumbens v možganih, ki je znano kot središče nagradnega sistema in deluje kot mediator občutka nagrade. Drugo pa je čelni reženj, kjer pride do pojava ustvarjalnega divergentnega mišljenja, torej ustvarjalnosti. ⁷

3. Kakšen je idealen odmerek kanabisa za spodbujanje ustvarjalnosti?

Večina nas, ki redno uživamo kanabis, lahko potrdimo, da marihuana spodbuja ustvarjalnost – a hkrati tudi, da smo se mnogokrat zaradi pretiravanja počutili neuporabne. Verjetno predvsem takrat, ko smo pokadili preveč. 

Študija iz leta 2014 je pokazala, da različni odmerki kanabisa povzročajo različne učinke na ljudi in njihove ustvarjalne procese. Tri skupine rednih uživalcev so prejele tri odmerke: nizkega, visokega in placebo. ⁸

Posledično je skupina z nizkim odmerkom pokazala izboljšanje v dveh glavnih vidikih divergentnega mišljenja: tekočnosti glede na število aktivnih odgovorov in fleksibilnosti v raznolikosti odgovorov. Skupina s placebom je bila tu precej blizu njihovih rezultatov. 

Pri izvirnosti, torej ustvarjanju nečesa novega in edinstvenega, je daleč najbolje dosegla skupina z nizkim odmerkom, sledila ji je placebo skupina. Skupina z visokim odmerkom pa je pokazala slabše rezultate pri vseh omenjenih točkah, razen pri eni. 

Pri elaboraciji glede razlaganja in podrobnosti pri odgovorih je prednjačila skupina z zelo visokim odmerkom, medtem ko sta skupini z nizkim odmerkom in placebom bili izenačeni. Torej lahko zaključimo, da marihuana vpliva na ustvarjalnost, a v visokih odmerkih lahko končaš v "zelenjavnem" stanju uma. 

4. Zaključek

Tako da, čeprav večina verjame, da marihuana spodbuja ustvarjalnost (in to tudi drži), deluje zgolj v nižjih odmerkih. Če želiš uporabljati travo kot pomočnico pri ustvarjanju, to zagotovo naredi, a zavedaj se, da preveč povzroči neproduktivnost. 

Čeprav se radi opiramo na študije, ni vse tako črno ali belo, kot pravi znanost; morda si ravno ti vmes, tisti, ki lahko pokadi ogromno marihuane in ustvari čudovite mojstrovine. 

Dejansko ni nič zares jasno, ko gre za ustvarjalnost, in iz nekega razloga je vsak pravi umetnik popolnoma drugačen, saj njihovi možgani delujejo na edinstven način. Ne poskusi se utelesiti v škatlo, ki ni tvoja, in uživaj v tem, kar ti ustreza – veliko trave in ustvarjanja ali morda manjši odmerki. 

ZUNANJE REFERENČE

1. "What is creativity?" Human Motivation, 3rd ed., by Robert E. Franken. 1994. 
2. "Creativity" Cambridge Dictionary. 
3. "Scientific Views of Creativity and Factors Affecting Its Growth" Vol. 94, No. 3, Creativity and Learning. Dr. E. Paul Torrance. Summer 1965.
4. "Strategies of Divergent Thinking" University of Washington. 
5. "Connecting the Dots: Your Brain and Creativity" Dita Cavdarbasha and Jake Kurczek. May 2017.
6. "Acute changes in cerebral blood flow after smoking marijuana" R. J. Mathew and W. H. Wilson. 1993. 
7. "Frontal lobe neurology and the creative mind" Leonardo Cruz de Souza, Henrique Guimarães, Antônio Lúcio Teixeira, Paulo Caramelli, Richard Levy, Bruno Dubois, and Emmanuelle Volle. July 2014. 
8. "Cannabis and creativity: highly potent cannabis impairs divergent thinking in regular cannabis users" Mikael A. Kowal, Arno Hazekamp, Lorenza S. Colzato, Henk van Steenbergen, Nic J. A. van der Wee, Jeffrey Durieux, Meriem Manai, and Bernhard Hommel. October 2014.