Neodvisna revizija, ki jo je pred kratkim objavila profesorica Dame Carol Black, uporablja močne izraze, kot so »zaskrbljujoče«, »šokantno« in »neuporabno za svoj namen« pri opisovanju trenutne politike drog britanske vlade.

Ob komentiranju tega poročila in stanja v vojni proti drogam v državi nasploh zagovornik reforme zakonodaje o konoplji pravi, da zavračanje legalizacije ter urejanje proizvodnje, distribucije in prodaje substanc igra na roko kriminalnim tolpam, ki na ulicah zaslužijo milijarde s prodajo nedovoljenih drog.

Pete Reynolds, izvršni direktor CLEAR, najstarejše in največje organizacije za reformo predpisov o konoplji v Združenem kraljestvu, prav tako meni, da so razglašeni cilji odvračanja uporabe drog in zmanjšanja škode za družbo bolj oddaljeni kot kdaj koli prej.

Kot da države skoraj ne zanima, čeprav podpora narašča

Leta 2018 je država dosegla izjemen napredek z legalizacijo medicinske konoplje, kar je bilo označeno kot pomemben korak na poti do konca več desetletij trajajoče prepovedi. Vendar se je postopek od takrat ustavil.

Navidezna popolna odsotnost interesa politikov za nadaljnje reforme je v ostrem kontrastu z naraščajočo javno podporo. Po nedavni anketi YouGov kar 52 % prebivalcev Združenega kraljestva meni, da bi morali rekreativno uporabo konoplje legalizirati. Reynolds, ki se za liberalizacijo zakonov o konoplji zavzema že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, pravi, da so pred desetimi leti imeli podporo 10 poslancev, danes pa se ta številka približuje 300. A vse to se še vedno ne prelije v dejanja.

Vsak predlog za spremembo neuspešne politike v nekaj bolj smiselnega oblasti pospremijo z obljubo o še bolj neusmiljenem zatiranju trgovine z drogami, kritiki pa menijo, da lahko to le še poveča škodo.

Ena izmed najbolj prizadetih skupin zaradi prepovedovalne politike so invalidi, ki so pogosto izključeni iz medicinskega programa konoplje in svojo terapijo potem kupujejo na črnem trgu, s tem pa ogrožajo sebe ter tvegajo kazenski pregon.

Druga skupina, ki nosi breme krivičnih zakonov, so pripadniki temnopoltih skupnosti. Čeprav niso nič bolj verjetni uživalci konoplje kot belci, so temnopolti Britanci 9-krat pogosteje ustavljeni in preiskani, najpogosteje zaradi suma posesti drog. To je pogubno za ugled policije v BAME skupnostih, kjer policijo dojemajo le kot še eno raven preganjanja.

Tisoči oproščeni zaradi posesti marihuane v New Orleansu

Ena izmed glavnih razlogov, da se je mesto New Orleans v Louisiani odločilo pomilostiti več kot 10.000 ljudi s sodnimi pozivi zaradi posesti marihuane, je bila rasna pristranskost pri uveljavljanju zakonov o drogah. Poleg tega je mestni svet napovedal samodejne pomilostitve za prihodnje prekrške.

Čeprav je 60 % prebivalcev New Orleansa temnopoltih, statistika kaže, da je bilo lani kar 86 % sodnih pozivov izdanih temnopoltim Američanom. Mestni svetniki so se odločili, da je treba to stanje spremeniti, in izglasovali ukrep, ki je najbližje legalizaciji, kolikor je trenutno mogoče.

Kajenje marihuane zunaj zasebnih stanovanj bo še vedno prepovedano, prestopniki pa bodo kaznovani zgolj zaradi kajenja na javnih površinah, brez omembe uživanja drog. Zakonodajalci Louisiane so v zadnjem sklicu razpravljali o dveh predlogih za legalizacijo, a nobeden ni bil sprejet.

Plemeno Čerokijev v Severni Karolini legaliziralo medicinsko konopljo

Plemenski svet vzhodne veje indijancev Čeroki je dovolil gojenje, prodajo in uporabo medicinske konoplje na svojem ozemlju v Severni Karolini. Kot suverena nacija Čerokiji sodelujejo z zvezno in državno vlado, imajo pa lastne zakone.

Glavni poglavar Richard Sneed je v četrtek povedal, da je ta odločitev šele prvi korak pri gradnji programa za medicinsko marihuano. Zaenkrat še ni jasno, kdaj se bo začela pridelava ali kdaj bo zdravilo na voljo za prodajo. Po odloku bodo upravičeni bolniki prejeli izkaznico, ki jim bo omogočala nakup največ ene unče marihuane dnevno v lekarni, mesečni nakupi pa ne bodo smeli presegati šest unč na mesec.

Pittsburgh določil štiri cone za prodajalne rekreativne marihuane

Mestni svet Pittsburgha je odločil, da lahko v štirih območjih mesta, tako poslovnih kot lahkih industrijskih, deluje širša paleta podjetij, povezanih s konopljo. To vključuje maloprodajne enote, pridelovalne obrate in mikropodjetja.

Oblasti predvidevajo, da bo vsaka prodajalna rekreativne marihuane v povprečju letno prinesla med 550.000 in 650.000 dolarjev (£396.000–468.000) davkov. Del prihodka bo šel v splošni proračun mesta, člani sveta pa bodo odločali o njegovi porabi.

Čeprav je ta nov vir prihodkov privlačen, se je svet strinjal, da nova podjetja ne smejo postati javna nadloga, in dodal zaščito za verske objekte. Po novem pravilniku prodajalne marihuane ne smejo biti bližje kot 600 čevljev cerkvam. Prej so bila zaščitena le igrišča, knjižnice, šole ter mladinski in dnevni centri.