Nov kanabinoid iz industrijske konoplje: CBM

• 1. Cbm in inzulin
• 1. a. Ppar v središču pozornosti medicine
• 2. Cbm na trgu
• 3. Medicinska uporaba cbm v prihodnosti
• 4. Zaključek

Konoplja je del našega življenja že stoletja, celo tisočletja, vendar pa raziskave na tem področju niso bile zelo aktivne vse do zadnjih dveh desetletij, ko so medicinska semena konoplje začela pridobivati na priljubljenosti. Kolikor je bilo znano, sta bila najbolj znana kanabinoida v konoplji THC in CBD. Na sceno medicinske konoplje je zdaj stopil nov igralec: govorimo o kanabimovonu ali CBM. CBM je bil najden v zgodovinski sorti industrijske konoplje Carmagnola, poimenovani po majhni vasici v Piemontu v Italiji. A v središče pozornosti je kanabimovon stopil šele nedavno, ko je skupina italijanskih univerz in raziskovalnih centrov marca letos objavila študijo o tej temi, ki je bila izdana v reviji Molecules.¹ 

Kaj torej sploh je kanabimovon? V tem članku bomo podrobno razložili uporabo in značilnosti tega nedavno odkritga člana družine kanabinoidov, CBM. O nepsihoaktivnem CBM še vedno vemo zelo malo, pa vendar poglejmo pobliže, zakaj je eden najbolj obetavnih novih članov družine kanabinoidov in zakaj mu raziskovalci ter ljubitelji konoplje pripisujejo velik potencial.

1. CBM in inzulin

Eden najbolj presenetljivih vidikov kanabimovona je odkritje njegovih možnih koristi pri zdravljenju sladkorne bolezni, presnovnih motenj in motenj hranjenja.

“CBM je spodbujal izražanje genov PPARγ, ki uravnavajo diferenciacijo adipocitov, ter preprečil palmitatno-posredovano motnjo inzulinskega signaliziranja. Skupaj ti rezultati kažejo, da je CBM nov bioaktiven spojina, potencialno uporabna za zdravljenje motenj odpornosti na inzulin.”¹

“Na splošno te ugotovitve podpirajo CBM kot novo bioaktivno spojino, ki bi lahko bila uporabna za zdravljenje motenj odpornosti na inzulin,” so zapisali raziskovalci.

Preprosto povedano, CBM bi lahko bil učinkovina za spodbujanje zdravih ravni inzulina in metabolizma pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Tehnično gledano se CBM dobro veže na različne receptorje v človeškem telesu, predvsem na receptorje, imenovane peroksisomski proliferatorjem aktivirani receptorji, PPARα in PPARγ. Ti receptorji sodelujejo pri uravnavanju hormonskih ravni in nastanku celic notranjih organov v našem telesu. PPARα in PPARγ imata tudi ključno vlogo v presnovi lipidov, presnovni regulaciji in energijski homeostazi. 

Na primer, receptorja PPARα in PPARγ nadzorujeta gene, ki so odgovorni za tvorbo celic naših glavnih organov, kot so:

• srce;
• nekateri mišični sklopi;
• jetra;
• ledvice;
• trebušna slinavka;
• debelo črevo;
• in vranica. 

CBM je pokazal delovanje agonista na receptorju PPARγ, v nasprotju z drugimi člani družine kanabinoidov, kot sta THC in CBD, ki sta antagonista teh receptorjev. 

PPAR v središču pozornosti medicine

V sodobni medicini se za zdravljenje bolezni pogosto uporabljajo farmacevtska zdravila. Kaj pa, ko je bolezen posledica okvarjenih, mutiranih ali poškodovanih genov? V tem primeru ni priporočljivo zdraviti simptomov, temveč ciljati na sam vzrok bolezni. Ker PPAR receptorji neposredno nadzorujejo gene, ki ustvarjajo in nadzirajo širok spekter vitalnih celic, so raziskovalci zaključili, da lahko z izkoriščanjem teh receptorjev ciljajo na vzrok motenj hranjenja, hormonskih motenj, presnovnih motenj in različnih vrst rakov.²

{post: 810}

Na tržišču ZDA so že na voljo nekatera zdravila, ki ciljajo na PPAR receptorje in imajo dovoljenje FDA. Ta zdravila pa povzročajo nezaželene stranske učinke kot so povečanje telesne teže in srčne težave. Medtem ko lahko uživanje kanabinoidnih izdelkov povzroči določeno povečanje telesne teže zaradi znanih munchies, pa bi znanstveniki lahko razvili nove formulacije s kanabinoidnimi kombinacijami, ki povzročajo le manjše stranske učinke in velike terapevtske koristi. Vse je stvar časa in potrpežljivosti. 

Za boljše razumevanje terapevtskega potenciala CBM se je dobro podrobneje poglobiti v naravo PPAR receptorjev. Kratica pomeni peroksisomski proliferatorjem aktiviran receptor. Gre za skupino receptorjev, ki jih najdemo v celicah in imajo zlasti pomembno vlogo v našem metabolizmu. Obstajajo tri vrste PPAR receptorjev: alfa, delta in gama. PPAR alfa se pojavlja predvsem v jetrih in pomaga pri presnovi maščobnih kislin, pomembnih za energijo. Nato je tu ključni PPAR delta, ki ga najdemo v mišicah in omogoča gibanju organov uporabo maščobnih kislin. Končno pa je tu PPAR gama, receptor v maščobnih celicah, ki telesu pomaga shranjevati odvečne maščobe. Med vsemi tremi se je izkazalo, da se CBM veže na PPAR gama v celičnih študijah. To pomeni, da bi kanabinoidi lahko igrali pomembno vlogo pri vnetnih in presnovnih stanjih.

2. CBM na trgu

Kot smo že omenili, CBM izvira predvsem iz konopljine sorte Carmagnola, čeprav je mogoče, da ga bomo z nadaljnjimi raziskavami našli tudi v drugih sortah. Vendar pa gojenje te sorte trenutno verjetno še ni dober posel, saj rastlina proizvede le majhne količine tega kanabinoida.

Morda bodo v bližnji prihodnosti rejci izvajali povratno križanje ali linijsko selekcijo s sorto Carmagnola in začeli ustvarjati nove sorte, ki vsebujejo večje količine kanabimovona. Mogoče bodo biotehnologi sposobni gensko manipulirati bakterije, kvasovke ali celo konopljo samo, da bi razvili visoke, industrijske količine CBM.

3. Medicinska uporaba CBM v prihodnosti

Ker je bilo na tem področju izvedenih zelo malo raziskav, je težko natančno napovedati, kako se bo uporaba CBM kot zdravila razvijala. Nekateri raziskovalci v ZDA so ga uspeli preučevati, a jih pri tem še vedno močno omejuje regulativa, ki praktično onemogoča izvedbo recenziranih raziskav na kakovostnih sevih CBM. Čeprav je konoplja zakonita v 37 od 50 zveznih držav ZDA, je še vedno klasificirana kot snov iz seznama 1. To jo uvršča v isto kategorijo kot so kokain, LSD, heroin, MDMA in pejotl. To pomeni, da zvezna vlada Združenih držav Amerike uradno meni, da „konoplja nima trenutno sprejete medicinske uporabe in vsebuje visoko tveganje za zlorabo“.

Sama ugotovitev, da CBM aktivira receptorje, odgovorne za uravnavanje inzulina in metabolizma, bi morala zadostovati za bolj poglobljene raziskave, saj je sladkorna bolezen ena najpogostejših bolezni in se je leta 2022 z njo spopadalo skoraj 10% svetovnega prebivalstva. CBM tudi obeta veliko pri zmanjševanju stranskih učinkov radioterapije in kemoterapije, lahko pa pomaga ljudem pri odvajanju od odvisnosti ter lajša splošne bolečine in vnetja. 

Polni spekter medicinskih ekstraktov

Odkritje CBM kanabinoida v začetku leta 2020 le še dodatno potrjuje, da bi morali bolniki (in rekreativni uporabniki) vedno iskati polni spekter ekstraktov, če želijo tako uživati konopljo. V času pisanja je število odkritih kanabinoidov natančno 113. Vendar ni dvoma, da jih je še precej za izolirati in raziskati, zato menimo, da bi vsakdo moral posegati po polnih spektrih konopljinih izvlečkov. 

Tem ekstraktom pravijo tudi celoviti rastlinski izvlečki, saj končni produkt po ekstrakciji vsebuje ves nabor kanabinoidov, ki so bili prisotni v rastlini. Zakaj je to pomembno? Ker so učinki močnejši, če so poleg glavnih kanabinoidov (kot sta THC in CBD) prisotni tudi manjši, kot je CBM. To ne pomeni le močnejše zadetosti, temveč tudi boljši učinek na lajšanje bolečin, vnetij in zmanjšanje tesnobe.

4. Zaključek

Medicinske raziskave konoplje prinašajo številne presenetljive in učinkovite rezultate za bolnike, zato ne bi smelo biti nobenih ovir za raziskovalce, da še naprej raziskujejo tako zanesljivo snov, kot so kanabinoidi. Presenetljiva odkritja o novem kanabinoidu kanabimovonu dokazujejo, kako nujno je, da se raziskovalci poglobijo na področje konoplje. Navsezadnje je študija, objavljena v reviji Molecules, dokazala, da bi lahko težke zdravstvene težave, kot je sladkorna bolezen, zdravili z novimi medicinskimi formulacijami, ki vsebujejo kanabinoide, kot so CBM, THC, CBD, THCV ali pa še neodkriti kanabinoidi.

ZUNANJE SKLICE

1. "Identification and Characterization of Cannabimovone, a Cannabinoid from Cannabis sativa, as a Novel PPARγ Agonist via a Combined Computational and Functional Study." marec 2020 - https://www.mdpi.com/1420-3049/25/5/1119/htm 
2. "PPAR and immune system—what do we know?" julij 2020 - https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2543934/