Pri nakupu semen konoplje se gojitelji poleg drugih dejavnikov pogosto zanašajo na razlikovanje med sortami Sativa in Indica. Vendar pa nedavna študija kanadskih znanstvenikov postavlja pod vprašaj veljavnost tega pristopa.

Raziskovalna skupina je primerjala skoraj 300 vzorcev konoplje in ugotovila, da je njihova natančna kemična sestava ter genetska zasnova le stežka povezana s splošnimi poimenovanji Sativa ali Indica, ki jih uporabljajo gojitelji. Enako velja za imena sort na trgu — ta skorajda ne odražajo ne izvora genetike in ne njihovega kemičnega profila.

Ista DNK z Minimalnimi Odstopanji

Za svojo raziskavo so avtorji vzeli 297 sort, katerih vsebnost kanabinoidov in terpenov je bila predhodno analizirana z masno spektrometrijo in plinsko kromatografijo. Iz 137 od teh vzorcev so nato pridobili DNK ustrezne kakovosti. Vsak vzorec je bil s strani proizvajalca označen kot Sativa, Indica ali hibrid.

Raziskovalci niso odkrili nobene povezave med oznakami, genetskimi podatki in kemično sestavo vzorcev. Z drugimi besedami, ni bilo pomembnih razlik med Sativami in Indicami. Prav tako so lahko vzorci označeni kot ista sorta, na primer OG Kush, povsem različni kot dve naključni sorti z različnimi imeni.

Potreba po Novi Razvrstitvi

Tradicionalno gojitelji in kadilci uporabljajo izraza “Sativa” in “Indica” za razlikovanje med sortami s specifičnimi lastnostmi, kot so struktura rastline, vzorec rasti, tip učinka in terpenski profil. Sativa naj bi bila višja rastlina z daljšim časom cvetenja, Indica pa z bolj kompaktno zgradbo in krajšim časom zorenja.

Učinek, ki ga daje Sativa, velja za bolj poživljajoč, medtem ko je Indica “stone” bolj pomirjujoč. Določene arome so pripisane raznim genetikam. Kadilci na primer vonj zemlje povezujejo s fenotipi Indica.

Nove raziskave nakazujejo, da je razlika na ravni genomov skoraj neobstoječa in da je število genskih mest, ki dejansko naredijo razliko, izjemno majhno. Prav te majhne razlike pa ločujejo eno sorto od druge. Rastlina konoplje lahko proizvede več deset kanabinoidov (ki imajo psihoaktivni potencial), pa tudi terpene in flavonoide (ki dajo konoplji edinstven vonj in okus).

Nekateri dokazi kažejo na medsebojno delovanje teh treh vrst molekul, katerih skupni učinek ustvarja edinstven tip omame, ki se razlikuje od sorte do sorte. Sinergiji pravimo tudi entourage effect (učinek spremstva).

Priložnostni uporabniki bi zelo cenili, če bi lahko iz oznake sorte razbrali, kakšen učinek naj pričakujejo. Za medicinske uporabnike pa je še posebej pomembno vedeti, ali jim lahko določena sorta res pomaga pri zdravstveni težavi. Stara razvrstitev Sativa/Indica jim tukaj ne more pomagati.

Avtorji predlagajo, da je najbolj zanesljivo, če se prouči podroben terpenski profil izdelka. Samo tako lahko uporabniki zares vedo, kaj kupujejo.