Anatomija rastline konoplje: Od semen do vršičkov

• 1. Anatomija ženskih in moških rastlin
• 2. Semena in sadike
• 3. Korenine
• 4. Pahljačasti listi
• 5. Sladkorni listi
• 6. Predspolne strukture
• 7. Veje in steblo
• 8. Členki
• 9. Cvetovi (vršički)
• 10. Pestiki in stigme
• 11. Ovršni listi (brakti)
• 12. Tricomi
• 13. Življenjski cikel rastline konoplje
• 13. a. Faza kalitve
• 13. b. Faza sadike
• 13. c. Vegetativna faza
• 13. d. Cvetna faza
• 14. Razlika med avtomatskimi in fotoperiodnimi rastlinami
• 15. Sklep

Mnogi uporabniki so že videli cvet konoplje (t. i. vršičke) ali list, a niso še videli, kako iz semena zraste moška ali ženska rastlina. Pri gojenju konoplje je nujno, da se spoznate z anatomijo moških in ženskih rastlin, da boste vedeli, kaj potrebujejo in preprečili težave. Pomembno je, da poznate dele rastline konoplje, kot so korenine, členki, čašice in tricomi, da lahko gojite semena konoplje in ohranjate zdrav vrt.

1. Anatomija ženskih in moških rastlin

Rastline konoplje so dvodomne, kar pomeni, da imajo ločene spole, zato so rastline lahko moške ali ženske. Pri konoplji ženska rastlina tvori visoko vsebnost kanabinoidov in razvije cvetove (vršičke), medtem ko moška rastlina proizvaja nizko vsebnost kanabinoidov in razvije pelodne vrečke.

Ko pride do interakcije med njima, moški cvetovi oprašijo ženske cvetove (vršičke) in tvorijo semena, ki jih uporabljamo za križanje in gojenje rastline konoplje. Pomembno je, da veste, katero rastlino želite vzgojiti, da dosežete želene rezultate, zato bomo v članku pojasnili glavne razlike in anatomijo rastline konoplje.

Upoštevajte, da lahko naletite tudi na hermafroditno rastlino konoplje. Hermafrodit bo razvil tako moške kot ženske spolne organe, torej opazite tako pelodne vrečke kot bele dlačice na isti rastlini. Zapomnite si, hermafrodit ni nujno slab, a če želite gojiti vršičke in ne semen, se mu raje izognite.

2. Semena in sadike

Seme je prvo, kar potrebujete za vzgojo svoje ženske rastline konoplje. Seme ima trdo lupino, ki ščiti zarodek, iz katerega po kalitvi zraste sadika, ki kasneje zraste v odraslo rastlino. Ko semenu zagotovimo ustrezno temperaturo in vlago, boste opazili razvoj sadike (mlada rastlina), ki iz zemlje pokuka z majhnim parom zelenih, zaokroženih listov, imenovanih kotiledoni.

Kotiledoni že vsebujejo klorofil, ki omogoča fotosintezo, a prve nazobčane liste boste videli šele v zgodnji vegetativni fazi, takrat rastlina začne aktivno absorbirati energijo in hranila, ki jih usmeri v rast listov in stebel.

3. Korenine

Po 3-5 dneh izpostavljenosti pogojem za kalitev boste opazili bel "rep", ki pokuka iz semena. Ta rep se bo začel daljšati in debeliti, ko seme posadite, pozneje pa bo postal glavna korenina (glavna korenika), iz katere poženejo stranske korenine.

Ko glavna korenina dovolj zraste, iz nje požene več stranskih korenin, ki tvorijo mrežo v zemlji. Ta mreža je odgovorna za vsrkavanje vode in hranil, ki so ključna za rast vaše rastline.

4. Pahljačasti listi

Ko se razvijejo kotiledoni, so izpostavljeni soncu. To je pomembno, saj kotiledoni s fotosintezo absorbirajo sončno svetlobo in proizvajajo energijo za rast rastline. Po nekaj dneh se pojavijo prvi nazobčani listi, potem pa nastaja vedno večje listje z vedno več konicami – to so "prsti" pahljačastih listov konoplje.

Odvisno od genetike ima lahko rastlina pet, sedem, devet ali več prstov, vendar ne glede na število, pahljačasti listi uporabljajo sonce, vodo in CO2 za tvorbo sladkorjev, ki jih rastlina potrebuje za rast.

Tudi oblika listov se razlikuje glede na genetiko, na primer Indica listi so običajno širši in imajo več prstov, medtem ko so Sativa listi ožji in imajo več prstov. Avtomatske sorte pogosto začnejo z listi, podobnimi listom Ruderalis, zato je včasih težko ločiti, zato smo pripravili preglednico za lažjo orientacijo.

Ti sladkorji so vir energije za rastlino in poganjajo rast ter vse biološke procese. Čeprav so listi del rastline konoplje, vsebujejo nizko vsebnost kanabinoidov, zato je njihov namen absorpcija svetlobe, shranjevanje vode in zaščita vršičkov pred sončnimi opeklinami – običajno se jih ne kadi.

5. Sladkorni listi

Sladkorni listi so običajni listi, a v nasprotju s pahljačastimi niso veliki in običajno rastejo med vršički na ženskih rastlinah. Ti listi včasih vsebujejo tricome, vendar je to odvisno od produkcije tricoma posamezne sorte.

Ti listi vsebujejo manj smole kot vršički, zato jih običajno ne uživamo, a glede na kakovost genetike jih lahko uporabimo za užitke, olja in ekstrakte.

6. Predspolne strukture

Predspolne strukture (iz katerih se razvijejo spolni organi rastline) se pojavijo v internodih v predcvetni fazi. Če je vaša rastlina moška, boste videli majhne krogle (mlade pelodne vrečke), če pa rastejo vršički, je rastlina ženska.

Te pelodne vrečke se razvijejo in odprejo ter sprostijo pelod za tvorbo semen. Če pa namesto tega opazite bele dlačice (stigme), je vaša rastlina zagotovo ženska.

Če ste domači gojitelj, predlagamo, da "spolno testirate" rastline (klon pod režimom 12/12), še preden dozorijo, s tem preprečite, da moške rastline oprašijo ženske. Upoštevajte, da oplojeni cvetovi tvorijo semena, kar zmanjša vsebnost kanabinoidov in splošni pridelek rastline.

Če ste žlahtnitelj ali želite eksperimentirati s križanjem, uporabite ločen prostor, da preprečite neželeno oprašitev, saj je pelod zelo lahek in ga prenašajo lasje, oblačila ali veter.

7. Veje in steblo

Kot smo omenili, listi absorbirajo svetlobo, z njegovo rastjo pa se steblo in veje debelijo ter tvorijo več internodijev (prostor med členki) na obeh straneh stebla.

Glavni del anatomije rastline konoplje je steblo, saj podpira listje, veje in ženske ali moške cvetove (spolne organe). V notranjosti stebla je žilni sistem, sestavljen iz ksilema in floema. Ksilem prenaša vodo in hranila v vodi, medtem ko floem prenaša sladkorje, beljakovine in druge organskimolekule po rastlini.

Včasih lahko rastline razvijejo genetske mutacije, ki povzročijo nenavadno rast vej ali listov, a kljub temu lahko tvorijo kakovostne cvetove (vršičke), čeprav je včasih pridelek nekoliko manjši.

8. Členki

Členki so točke, kjer veje izraščajo iz stebla. V vegetativni fazi so nasprotni in simetrično nameščeni, med cvetenjem postanejo lahko asimetrični, vendar to ni težava, je pa značilnost določene sorte.

Pozor: danes so skoraj vse sorte konoplje hibridi (kombinacija Indica in Sativa genetike), zato to pravilo ne velja vedno. Navadno pa imajo Indica sorte členke bližje skupaj, Sativa pa bolj narazen.

Členki so ključni, saj so to točke, kjer začnejo rasti vršički ali pelodne vrečke ter kjer prvič opazite spol rastline.

9. Cvetovi (vršički)

Vršički (cvetovi) so najpomembnejši del za gojitelje in tudi za samo rastlino. Cvetovi privabljajo opraševalce in tvorijo semena (ko so oplojeni) za ohranjanje vrste. Danes so na voljo feminizirana semena, kar pomeni, da boste iz njih dobili 100% ženske rastline, v naravi pa je konoplja dvodomna in ima torej moške in ženske rastline, kot smo prej omenili.

Predcvetna faza je pomembna za razlikovanje spola rastline, saj šele takrat pokaže prve znake spola. Vršički, ki zrastejo na vrhu stebla, so poznani kot glavna cola, običajno je ena glavna cola, a izkušeni gojitelji uporabljajo tehnike vzgoje, kot so LST ali HST, s katerimi dosežejo več glavnih col za večji pridelek.

Glavna cola je znana kot apikalni vrh in tam se zbere večina vršičkov. Manjši grozdi cvetov se oblikujejo med listjem v internodih, vendar so stranske cole v primerjavi z glavno manjše, zato gojitelji uporabljajo LST in HST.

Ti dve tehniki vzgoje spremenita strukturo rastline, saj omogočita več svetlobe in pretoka zraka v cvetne točke, kar vodi do večjih in bolj kakovostnih vršičkov.

Če govorimo o cvetovih, je pomembna razlika med ženskim in moškim cvetom. Moški cvetovi se razvijejo 2-3 tedne prej kot ženski, ne tvorijo vršičkov, temveč cole iz pelodnih vrečk.

10. Pestiki in stigme

Pestiki in stigme so razmnoževalni deli ženskih cvetov. Večina pozna stigme kot pestike, a to je napačno – pestik je del, iz katerega rastejo stigme (bele dlake). Te so odgovorne za zbiranje peloda s moških cvetov in s tem za tvorbo semen.

Ob polni zrelosti lahko stigme večkrat spremenijo barvo – sprva so bele, nato rumene, oranžne ali rdeče, na koncu rjave. Vendar stigme ne vplivajo na moč ali okus, saj ne shranjujejo kanabinoidov in nimajo tricoma, zato ne vplivajo na kakovost ali učinek vršičkov.

11. Ovršni listi (brakti)

Brakti, ki jih pogosto zamenjujejo s čašicami, v resnici tvorijo vršičke rastline konoplje. So hruškaste tvorbe med sladkornimi listi, a glede na sorto se pojavljajo v različnih barvah, oblikah in velikostih.

Ob oprašitvi stigem se brakti spremenijo v jajčnik ("inkubator" za semena), kjer semena dozorijo, kar lahko zmanjša pridelek in količino smole na vršičkih, zato gojitelji in uporabniki najraje izbirajo "sinsemilla" ali feminizirana semena.

Neoplojeni cvet je običajno poln tricoma, ker je takšen pridelek bogat s tricomi, ki proizvajajo in shranjujejo terpene in kanabinoide.

12. Tricomi

Tricomi so drobni kristali na vršičkih in okoliškem listju, ki veljajo za najpomembnejši del za uporabnike konoplje. Te gobe podobne žleze so prozorne in lepljive ter tvorijo debelo plast na vršičkih. Poznamo več vrst trikoma, ki se razlikujejo po velikosti in obliki:

• Trikomi na peclju (capitate-stalked) 100 µm;
• Cistolitni trikomi 50 µm;
• Enocelični trg. brez žlez (unicellular non-glandular) 20 µm;
• Trikomi na sedežu (capitate sessile) 20 µm;
• Kompleksni gomoljasti trikomi 10 µm;
• Preprosti gomoljasti trikomi 10 µm;

Vse "rekreativne sorte" so bogate s THC, količina trikoma pa je odvisna od sorte in pogojev, zato je trikome pri vsaki rastlini nekoliko drugačna, a vsaka rastlina konoplje jih ustvari.

Za domače gojitelje so tricomi standard za določitev kdaj žeti vršičke, vendar v naravi spojine, ki jih proizvajajo tricomi (npr. terpeni), delujejo kot obrambni mehanizmi proti plenilcem. Lepljivi tricomi ščitijo vršičke pred škodljivci in UV svetlobo. Čeprav v notranjem gojenju na to redko pomislimo, imajo vsi deli rastline v naravi pomembno vlogo.

13. Življenjski cikel rastline konoplje

Zdaj, ko poznate anatomske dele konoplje, poglejmo še nekaj o življenjskem ciklu rastline. Rastline konoplje potrebujejo od 8 do 32 tednov do zrelosti in se v tem času razvijejo skozi štiri faze:

• Faza kalitve;
• Faza sadike;
• Vegetativna faza;
• Cvetna faza.

Pomembno je, da faze razumete, saj vsaka zahteva različni spektrum svetlobe, svetlobni cikel, hranila in pogoje.

Faza kalitve

Tako kot pri vseh rastlinah, tudi pri konoplji vse začne pri semenu. Semena mirujejo, dokler niso izpostavljena toploti in vlagi. Če želite uspešno kaliti seme konoplje, ga morate navlažiti in postaviti v ustrezne pogoje.

Ko jih posadite, lahko semena kalijo od 3 do 10 dni in vsebujejo dovolj hrane za 2–3 tedne, kar pomeni, da sadike ni treba gnojiti, dokler iz zemlje ne pokuka rastlina. Ko se to zgodi, opazite dva majhna, zaobljena lista (kotiledoni), kar pomeni začetek faze sadike.

Faza sadike

Faza sadike konoplje lahko traja od 1 do 3 tedne, lahko tudi več, odvisno od sorte in pogojev. V tej fazi rastline razvijajo korenine in listje. Korenine so še vedno majhne in občutljive, zato bodite previdni, da jih ne prehranite ali preveč zalijete.

V tej fazi zagotovite 18 ur svetlobe in 6 ur teme, spremljajte pa prisotnost škodljivcev in bolezni, saj so sadike zelo občutljive.

Vegetativna faza

Po nekaj tednih v vegetativni fazi bodo rastline potrebovale več hrane, svetlobe in vode, saj se korenine in listje hitro razvijajo. v vegetativni fazi rastlina potrebuje več dušika in manj fosforja ali kalija, saj dušik spodbuja rast listja. Pri notranjem gojenju običajno preklopite na 12/12 režim (kar sproži cvetenje), ko je rastlina visoka ⅓ do ½ končne višine, ki jo želite ob žetvi.

Cvetna faza

Po preklopu na 12/12 režim (ali jeseni na prostem) rastline začnejo cveteti. Cvetna faza traja od 6 do 10 tednov ali celo več, kar je odvisno od sorte. Faza se prične z nastankom predcvetov, ki postopoma odebelijo in postanejo okusni, smolnati vršički, na katere ste čakali. Seveda je to le kratek prikaz, dejansko morate spremljati še marsikaj drugega, a s poznavanjem faz in anatomije rastline lahko preprečite težave, še preden nastanejo.

14. Razlika med avtomatskimi in fotoperiodnimi rastlinami

No, pa smo prišli do konca osnov o življenjskem ciklu rastline konoplje. Ampak je to res vse? Opisano zgoraj velja predvsem za fotoperiodne sorte, a zdaj je tu novi igralec: avtomatske sorte! Dolgo časa (upravičeno) so jih imeli za tiste z manjšim pridelkom in manjšo močjo kot fotoperiodne sorodnice – danes pa avtomatske sorte samozavestno tekmujejo z najboljšimi.

Po zaslugi vztrajnega dela peščice najboljših žlahtniteljev v zadnjih dveh desetletjih so avtomatske sorte zdaj sposobne dohiteti (in včasih celo preseči) fotoperiodne v vseh pomembnih kategorijah: količine pridelka, jakosti vršičkov ter produkcije terpenov in flavonoidov.

Poleg tega imajo številne prednosti: za začetnike in izkušene gojitelje. Med pomembnejšimi so –

• Hitrejša rotacija – Nekatere avtomatske rastline potrebujejo od semena do žetve le okoli 8 tednov (večina sort manj kot 10–11 tednov!), medtem ko fotoperiodne potrebujejo najmanj dvakrat toliko, posebej če prevladuje Sativa.
• Lažje za gojenje – Avtomati zahtevajo manj nege in pozornosti. To so sorte, ki jih lahko skorajda posadite in pozabite nanje.
• Vsestranskost – Avtomati so izjemno prilagodljivi in jih lahko gojite skoraj kjerkoli. Ne potrebujejo idealne klime kot fotoperiodne; pogosto najbolje uspevajo v manj kot popolnih pogojih. Za to je zaslužna njihova Ruderalis genetika, ki izhaja iz ostre klime severne Evrope.
• Diskretnost – Avtomatske rastline so običajno nekoliko manjše in bolj kompaktne, zato jih lažje skrijemo.
• Odpornost – Avtomati so načeloma bolj odporni proti škodljivcem, plesni in boleznim v primerjavi s fotoperiodnimi sortami.

Večkratna žetev na leto – avtomatske rastline lahko žanjete več kot enkrat letno, saj ne sledijo letnim časom. Na prostem lahko v istem času pridobite dva pridelka, kolikor bi sicer s fotoperiodno sorto enega. Notranji gojitelji lahko preprosto vzpostavijo neprekinjeno žetev (perpetual harvest), saj lahko vse rastline, ne glede na razvojno fazo, rastejo pod isto svetlobo. Več o tem spodaj.

Kako se avtomatske in fotoperiodne sorte razlikujejo po življenjskem ciklu?

Glavni odgovor je v imenu. Medtem ko razvojno fazo pri fotoperiodnih rastlinah določa svetlobna doba, imajo avtomatske sorte v genomu "vgrajen časovnik", ki iz vegetativne rasti preklopi na cvetenje ne glede na svetlobni režim. To prinaša ogromno prednosti tako za notranje kot zunanje gojitelje.

Najboljši svetlobni režim za avtomatske sorte

Pri fotoperiodnih sortah za začetek cvetenja preklopimo osvetlitev iz 18 ur na 12 ur na dan. Preprosto, vendar zahteva ločena prostora za rast in cvetenje v notranjem gojenju. Pri avtomatih to ni potrebno! Kot že omenjeno, cvetijo pri kateremkoli svetlobnem režimu, dokler imajo dovolj svetlobe. Avtomate lahko od semena do žetve vzgajate pod osvetlitvijo 24/0, 20/4 ali 18/6. Odločitev je vaša.

A po letih testiranj priporočamo za najboljše rezultate 20/4 ali 18/6. Rastline bodo rasle tudi pod 24/0, vendar jim lahko pomanjkanje počitka povzroči stres, odvisno od sorte. Fleksibilen svetlobni režim pomeni lažje življenje in še eno veliko prednost ...

Vzpostavitev neprekinjene žetve z avtomatskimi sortami

Kaj si najbolj želimo kot gojitelji? Odgovorov je več, a najpogosteje: stalna zaloga vrhunske konoplje. Najenostavnejši način? Neprekinjena žetev!

Zadovoljivo je mogoče doseči tudi s fotoperiodnimi sortami (s posebnimi "veg" in cvetnimi prostori), a z avtomati je to zelo preprosto. Ker cvetijo neodvisno od svetlobnega urnika, imate lahko vse rastline v eni rastni sobi. Vsakih nekaj tednov posejte nove avtomate, tako da so v sobi vedno rastline v različnih fazah – na ta način boste imeli stalen zamik žetve in novih zasaditev. Najbolje je prostor razdeliti na polovico: ena stran za rast, druga za cvetenje.

Ko je kateri od avtomatskih na cvetni strani pripravljen za žetev, ga enostavno odstranite in zamenjate z novim iz rastne strani. Priporočamo tudi popoln ScrOG za cvetoče rastline: tako bo nadstrešek (canopy) povsod enake višine in žetev bolj uravnotežena in kakovostna. Kaj pa pridelek? Ali stalna žetev zmanjša količino? Ne – če vsaki sorti omogočite dovolj časa za polno rast, pričakujte enak pridelek tako ali tako. Kaj pa sadike? 

Sadike lahko sicer rastejo v isti sobi kot ostale, a tega ne priporočamo – glavno svetlobno telo je za sadike premočno. Novo vzklito rastlino je bolje navaditi na razmere s šibkejšo svetlobo in rahlo višjo temperaturo (22–28°C). Ko razvije močan koreninski sistem in prvi par pravih listov, jo presadite v glavno sobo.

15. Sklep

Konoplja je tisočletna rastlina, ki je skozi čas razvila in izpopolnila svojo strukturo. Čeprav ne razmišljamo vedno tako, je vsak del rastline konoplje (ne le spolni organi) ključen za rast in preživetje vrste. Veseli bomo vaših nasvetov in pomembnih informacij za izobraževanje skupnosti gojiteljev – delite jih spodaj v komentarjih!

Zunanja literatura:

1. Morpho-Anatomy of Marijuana (Cannabis sativa L.). - Raman, Vijayasankar & Lata, Hemant & Chandra, Suman & Khan, Ikhlas & Elsohly, Mahmoud. (2017).
2. Understanding Cannabis. - Hunt, Debra & Keefe, Joanne & Whitehead, Tammy & Littlefield, Amber. (2020).