Zakaj nekateri cvetovi konoplje postanejo vijolični?

• 1. Kaj so antocianini?
• 2. Kako delujejo antocianini?
• 3. Koristi antocianinov
• 4. Kateri deli rastline konoplje lahko postanejo vijolični?
• 5. Vijolična genetika
• 6. Naše vijolične sorte
• 7. Zaključek

Preden je postalo žlahtnjenje popularno, je bil edini način, da si dobil vijolične cvetove, ta, da si semena konoplje gojil pri nizkih temperaturah. Danes pa najdeš vijolične sorte, ki razvijejo ne le vijolične, temveč tudi rožnate, rdeče in modre odtenke brez posebnih ukrepov. Sodobne rastline so izbrane tako, da imajo povečano proizvodnjo antocianinov, zaradi česar kažejo edinstvene barve skozi rast brez posebnih posegov.

Večina gojiteljev si pod konopljo predstavlja rastline z bujnim zelenim listjem in zelenimi cvetovi, prekritimi z žleznimi trikomi in lepljivo smolo. Vendar pa vse sorte konoplje ne ustrezajo temu tipičnemu opisu. Večina kultivarjev je zelene barve, ker njihovi listi vsebujejo večjo količino klorofila. Ta fotosintetski pigment igra ključno vlogo v procesu fotosinteze – pretvorbe sončne svetlobe v sladkorje, ki se nato razgradijo v vir celične energije. 

Klorofil naredi rastline zelene, ker odbija zeleno svetlobo v naše oči. Rastline, ki so videti vijolične, še vedno vsebujejo veliko klorofila, saj sicer ne bi mogle opraviti nujnega procesa fotosinteze. Vendar pa vsebujejo tako visoke ravni antocianinov, da odbijajo večje količine vijolične svetlobe, kar jim daje izrazit in privlačen videz. Toda kaj sploh so antocianini? Kakšno vlogo igrajo v rastlinah? In kateri deli rastline konoplje lahko postanejo vijolični? Vse odgovore najdeš spodaj in izvedi vse o teh fascinantnih fitokemikalijah. 

1. Kaj so antocianini?

Antocianini so v vodi topni pigmenti, ki jih uvrščamo med flavonoide in njihova primarna funkcija je zaščita površine cvetov pred UV-žarki. Ta spojina se običajno pojavlja kot vijolična, lahko pa pokaže tudi različne barve, kot so modra, rdeča, rožnata in črna, odvisno od pH vrednosti skozi celoten življenjski cikel rastline in jo najdemo ne le v konoplji, temveč tudi v več vrstah sadja, rastlin in zelenjave, kot so grozdje, zelje in jajčevci. Ker gre za flavonoid, naj bi prav tako vplival na učinek rastline konoplje, podobno kot terpeni. Antocianini v rastlinah nastajajo preko flavonoidne poti v citoplazmi rastlinskih celic.

Najdemo jih v celicah različnih delov rastlinskega tkiva, vključno z listi, koreninami, stebli, peclji in cvetovi. Po nastanku preko flavonoidne poti se te molekule nalagajo v območju celice, ki se imenuje vakuola. Ta veliki organel prav tako shranjuje vodo. Ko je vakuola polna, zasede večino prostora v celici in rastlinam daje napetost, potrebno za razprostiranje listov. Ko se dovolj antocianina nalaga v vakuoli rastlinske celice, ta postane vijolična. Zakaj pa sploh konoplja proizvaja antocianine? Imajo veliko večji namen kot samo lep videz. Vijoličaste rastline bolje privabljajo določene vrste opraševalcev in koristnih žuželk. Poleg videza so antocianini nekakšen naravni zaščitni faktor rastline pred soncem. Čeprav niso neposredno vključeni v fotosintezo, pomagajo zaščititi fotosintetski aparat tako, da odbijajo presežek močne svetlobe. Njihove vibrante barve pa koristijo še naprej – pomagajo privabljati koristne žuželke ter hkrati ščitijo rastlino pred škodljivci in večjimi rastlinojedci. Antocianini delujejo kot antioksidanti – nevtralizirajo škodljive proste radikale v rastlinskem tkivu in jih preprečujejo v povzročanju oksidativnega stresa. Ko so rastline poškodovane zaradi prekomerne svetlobe, antocianini poskrbijo za odstranjevanje reaktivnih kisikovih spojin. 

2. Kako delujejo antocianini?

Antocianini ne nastajajo ves čas – pri določenih izbranih sortah pride do zastoja v tvorbi klorofila v zadnjih tednih cvetenja, kar pigmentom omogoči, da pridejo še bolj do izraza.

Ponavadi je konoplja zelena, ker uporablja klorofil za absorpcijo svetlobe, vendar ob njegovi odsotnosti lahko uporablja antocianine in absorbira vse valovne dolžine svetlobnega spektra, razen modrega (ali indigo) spektra. Ker so antocianini dominantni pigment, bo tvoja rastlina postala vijolična.

3. Koristi antocianinov

Novejše raziskave kažejo, da imajo ti spojine afiniteto do kannabinoidnih receptorjev, antocianini so znani kot antioksidanti in imajo analgetične, protivnetne in nevroprotektivne lastnosti, čeprav so raziskave še v teku in je prezgodaj za trditve o dejanskih koristih.

Mnogi trdijo, da uživanje živil s to spojino podaljšuje življenjsko dobo, preprečuje demenco in raka, zato lahko, tudi če ni potrjeno, sklepaš na določene koristi. V preteklosti so bili kanabinoidi, kot sta THC in CBD, v središču pozornosti, ko so omenjali fitokemikalije v konoplji. Raziskave pa so pokazale, da imajo tudi druge sestavine v cvetovih pomembno vlogo pri učinkih določenih sort. Terpeni, recimo, delujejo sinergično s kanabinoidi prek tako imenovanega entourage učinka. Podporniki ekstraktov s polnim spektrom (pripravki, ki vsebujejo vse koristne kemične spojine konoplje) menijo, da imajo antocianini in drugi flavonoidi pomembno vlogo pri celotnem učinku sorte.

4. Kateri deli rastline konoplje lahko postanejo vijolični?

Glede na količino antocianinov in mesta pojava se lahko cela rastlina obarva vijolično, kar je sicer redkost, a je mogoče.

Ponavadi opaziš obarvanje določenih delov, ne pa celotne rastline.

Vsi ti deli rastline konoplje lahko postanejo vijolični in to je navadno odvisno od genetike in okolja, kjer jih gojiš. Čeprav je genetika skrbno izbrana, je priporočljivo nuditi najboljše pogoje za spodbujanje izrednih barv rastline.

5. Vijolična genetika

Najboljši način za dosego čudovitih vijoličnih (ali črnih, rožnatih ipd.) cvetov je izbira pravih genetik. Danes večina bank semen ponuja barvite sorte, ki ne potrebujejo nič drugega kot ustrezno nego, da zacvetijo v vijoličastih odtenkih.

Upoštevaj, da večina rastlin vsebuje antocianine, vendar zaradi nizkih količin ne pokažejo različnih barv, in pri gojenju vijolične genetike razliko opaziš šele zadnjih nekaj tednov pred žetvijo, ko izpereš hranila iz rastline.

Vse te sorte so bile izbrane in vzgojene prav zaradi svojih edinstvenih barv – to pomeni, da rejci izbirajo rastline z večjo sposobnostjo tvorbe antocianinov. A to ne pomeni, da se bodo vijolične barve pojavile v 100 % primerov. 

Tudi če je določena sorta vijolična, so včasih potrebni določeni pogoji, da razvije še druge odtenke, čeprav je to v primerjavi z navadno genetiko veliko lažje doseči. Ti dejavniki vključujejo:

• Temperatura
• Vlažnost
• Genetika
• pH vrednost
• Količina hranil

Da bi spodbudil razvoj edinstvenih barv pri rastlini, zagotovi nižje temperature, saj mraz povzroči razpad klorofila in spodbudi rastlino k tvorbi več antocianinov. Priporočeno je, da je razlika med dnevno in nočno temperaturo približno 10-15°C, vendar je to odvisno od sorte do sorte. Velike temperaturne spremembe lahko tudi neljubilnim sortam povzročijo spremembo barve, čeprav ne pri vseh.

Če se odločiš za nižanje temperatur za spodbujanje spremembe barve, znižuj postopoma. Če temperaturo nenadno znižaš za 10–15°C, lahko rastlino šokiraš. Prav tako povečaš možnost za razvoj plesni, predvsem, če vlažnost ni pod nadzorom. Poskusi, če si radoveden, a spremljaj rastline zelo natančno, da se ne "prestrašijo".

Ali je res, da je vijolična trava močnejša od navadne?  

Zahvaljujoč popularni kulturi in govoricam velja prepričanje, da so vijolični cvetovi močnejši od običajnih. A je to res?  Po znanstvenih dokazih – ne. To ne pomeni, da antocianini, ki obarvajo konopljo vijolično, ne vplivajo na samo izkušnjo, vendar ni dokazov, da vijolična trava daje močnejši ali daljši učinek. Zaradi novih zakonov glede konoplje se naša najljubša rastlina preučuje strožje kot kadarkoli prej, a z gotovostjo lahko trdimo, da antocianine telo večinoma razgradi med prebavo, zato lahko koristi pričakuješ predvsem pri uživanju v obliki jedi.

Drugo, morda pomembnejše vprašanje pa je »ali je vijolična trava boljša?« To je stvar posameznika. Nekateri navdušenci nad travo cenijo poleg učinkov tudi videz in aromo cveta. Ni vedno pomembno, kako močna ali dolga bo omama. Vijolične sorte imajo posebno lepoto, ki je drugje ne najdeš.

Močna povezava obstaja tudi z vijolično travo v popularni kulturi, predvsem v hiphopu in rapu ter klasičnih filmskih komedijah iz 2000-ih. Ta povezava lahko prinaša nostalgijo, ki je pri drugih sortah ne občutiš, in je razlog, da bo mit o vijolični travi ostal živ, tudi če bi znanost dokazala, da ni razlike. In ne pozabi na "bag appeal"! Obstaja lepši občutek kot prijeti veliko vrečko lepljivih, dišečih, lepih vijoličnih cvetov, od katerih se odlično počutiš? Po našem mnenju ne.

6. Naše vijolične sorte

Če iščeš vijolično genetiko za svojo naslednjo sezono, ne išči dalje – ponujamo več vijoličnih sort, ki so bile genetsko izbrane za prikaz izjemnih barv brez dodatnih ukrepov, kot je naša Blackberry Auto.

Zgoščeni cvetovi z intenzivno vijolično barvo in značilnim vonjem po limoni ali gozdnih sadežih. - Thejusepas

Če pa želiš nekaj z močnim cerebralnim učinkom, ti priporočamo naš LSD-25 Auto.

Ta čudovit vijolični hibrid bo razvil temno oranžne pestiče na predvsem temno vijoličnih cvetovih, včasih pa tudi svetlejše vijolične odtenke ter osupljive rumene in rdeče-rožnate barve na listih ob koncu cvetenja ter še posebej po pravilnem izpiranju. 

Kot lahko vidiš v spodnjem videu, ko začnejo cvetovi nastajati, bodo počasi začeli postajati vijolični, in ko bo rastlina pripravljena za žetev, bodo cvetovi popolnoma temno vijolični, ponekod z nekoliko svetlejšimi odtenki.

"...LSD-25 je dal ene najlepših temno vijoličnih cvetov konoplje, kar sem jih kdaj videl." - Freeglocks

To je mogoče, ker so naše vijolične sorte bile več let gensko izbrane za razvoj autoflowerjev, bogatih z antocianini, zato lahko brez posebnih ukrepov pričakuješ osupljivo vijolično barvo tik pred žetvijo.

7. Zaključek

Barviti cvetovi ne bodo močnejši, a bodo gotovo bolj privlačni in zaradi različnih barvnih odtenkov si jih včasih ne boš želel niti skaditi – samo občudovati jih boš želel ves dan. Če si že gojil katero od naših vijoličnih sort, deli izkušnjo z drugimi gojitelji – v komentarju spodaj!

Zunanje reference:

1. Anthocyanins: From the Field to the Antioxidants in the Body. - Bendokas, Vidmantas & Stanys, Vidmantas & Mazeikiene, Ingrida & Trumbeckaite, Sonata & Baniene, Rasa & Liobikas, Julius. (2020).
2. Anthocyanins in human health. - Shemet, Sergiy & Eliseeva, Tatiana. (2020).